Grčija podpre verske pravice

LANI JE GRŠKA VLADA PRVIČ odobrila Jehovovim pričam, da so v enem od najbolj znanih športnih objektov pripravili veliko zborovanje. Ta objekt je pokrita olimpijska Športna dvorana s kakimi 20.000 sedeži in je kot klimatiziran prostor del kompleksa, v katerem bodo olimpijske igre v Atenah leta 2004.

Vredno je omeniti, da so se Priče dogovarjali za zborovanje v velikih športnih objektih v Atenah že leta 1963 in 1988. Vendar so oblasti obakrat popustile grožnjam grške pravoslavne cerkve in niso dovolile, da bi Priče uporabili te objekte.

Drugačen izid

Februarja 2001 so Priče zaprosili za najem olimpijske Športne dvorane, ki je bila ena redkih dovolj velikih pokritih zgradb, da bi sprejela večje število Prič. Vendar so se spraševali, ali se bo zgodovina ponovila. Bojazen se je uresničila, saj so se oblasti odzvale negativno.

Vendar so se Priče takoj obrnili na visoke uradnike, poznane po nepristranskosti in po tem, da so brez predsodkov. Ali bodo pripravljeni podpreti ustavne pravice do čaščenja in mirnega zbora? Ali se bodo uprli verskemu pritisku? To so storili in izdali nov odlok, s katerim so prejšnjo zavrnitev razveljavili. To je Pričam omogočilo, da so načrtovali zborovanje  v Športni dvorani za dneve od 27. do 29. julija 2001.

Obenem so oblasti Pričam odobrile uporabo še enega pokritega vladnega športnega objekta, solunski Palais de Sport.

Hud pritisk ne doseže svojega namena

Ko se je približeval prvi dan zborovanja v Atenah, so se še vedno negotovi spraševali: Ali bodo oblasti vztrajale pri svoji obljubi, kljub pritisku pravoslavne duhovščine? In ali bodo Priče lahko imeli zborovanje brez vmešavanja elementov, ki bi kršili zakon?

Pravoslavna cerkev ni opustila starih taktik in je skušala s svojim vplivom ustaviti zborovanje. Televizijske postaje so razkrile, da so pravoslavni duhovniki zahtevali, naj zborovanja niti ne omenijo. Na koncu pa so vsa prizadevanja cerkve spodletela.

Ironično je, da je pravoslavna cerkev obtožila Priče, da so skrivna religija. V resnici pa je prav cerkev skušala javnosti prikriti, kaj se je dogajalo v Športni dvorani. Na srečo se pogumni novinarji javnih občil niso vdali pritisku duhovščine. O zborovanju so poročali obširno in pošteno.

Poleg tega je na tisoče delegatov obveščalo javnost o zborovanju in se z drugimi pogovarjalo o svoji veri. Kamor koli so šli, so bili prepoznavni po rumenih zborovalnih karticah. Na zborovanje so povabili še mnoge druge, ki niso Jehovove priče, in ti so se odzvali, tako da je zadnji dan število navzočih v Športni dvorani naraslo na 15.760 ljudi. V zadnjih dveh koncih tednov v juliju je bilo na zborovanjih v Palais de Sport v Solunu skupaj 13.173 ljudi.

Opazovalci so bili prevzeti

Po tem, ko se je v Športno dvorano zgrnilo 2604 prostovoljcev (vsi so bili Jehovove priče) ter čistilo, pleskalo in pripravljalo dvorano za zborovanje, so upravitelji objekta dejali: »Prišli smo, da bi na lastne oči videli, kar se tukaj še ni nikoli zgodilo.« Eden je pripomnil: »Vi bi morali uporabiti ta objekt vsako leto, da bi ga tako na koncu povsem obnovili.«

Andreas Vardakis, direktor za organiziranje dejavnosti v Športni dvorani, je bil prevzet. »Vi ste ta prostor olepšali,« je rekel. »Imamo osebje, ki skrbi za ta objekt. Toda vaše sodelovanje je bistveno vplivalo na to, da je bilo to zborovanje uspešno.«

Ko je načelnik policije med zborovanjem videl, da mu ne bi bilo treba poslati mož, da bi nadzorovali miroljubno množico, je vzkliknil: »Še nikoli nisem videl takšne olikanosti in reda!«

Vrhunec zborovanja

V sklepnem govoru na zborovanju je bilo objavljeno, da je grško ministrstvo za vsedržavno izobraževanje in vero priznalo Jehovove priče za »znano religijo«. Poleg tega je ministrstvo uradno priznalo tamkajšnje središče Jehovovih prič, ki je v Atenah. V delu vladnega dokumenta je pisalo:

»Ministrstvo meni, da so krščanski Jehovove priče znana religija [. . .] in jim potemtakem pripadajo vse s tem povezane pravne koristi. Prej omenjeni člen ustave ščiti svobodo čaščenja, način in sredstva izražanja čaščenja ter svobodo glede metod vodenja in organizacije vsake cerkve oziroma verskega shoda. Ta zaščita seveda velja tudi za zemljišče in objekte te organizacije v Marousiju [podružničnem uradu Jehovovih prič kot] verskega in posvečenega kraja, povsem namenjenega čaščenju Boga. Takšen objekt se imenuje Betel, tj. ‚Božja hiša‘.«

Jehovove priče, pa tudi vsi drugi, ki so naklonjeni verski svobodi, so hvaležni za takšen napredek. Molijo, da bi lahko tako še naprej živeli krščansko, ‚mirno in tiho, v vsej pobožnosti in poštenosti‘. (1. Timoteju 2:1, 2)

[Slika na strani 10]

Priče so se zbrali v olimpijski Športni dvorani

[Vir slike]

Harry Bilios