Mladi vprašujejo:

Kaj, če srečam koga iz šole?

»Prav moreče je bilo iti v ponedeljek spet v šolo. Če me je bil kdo od mojih prijateljev videl, sem si izmislil dobro premišljene zgodbe. Prijateljem sem denimo rekel, da sem zbiral denar za laburistično stranko.« (James, Anglija)

»Tisti, ki so me videli, so se mi v šoli posmehovali. Občutila sem velik pritisk.« (Débora, Brazilija)

ZAKAJ je bilo ta mlada človeka tako strah, da ju bodo njuni prijatelji videli? Ali sta se ukvarjala s kakšno nezakonito dejavnostjo? Ravno nasprotno. Opravljala sta najbolj častno in najpomembnejše delo, kar se jih danes opravlja na zemlji. Sodelovala sta pri delu, ki ga je zapovedal Jezus, ko je dejal: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, [. . .] učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20)

Glede na Gallupovo anketo več kot 90 odstotkov najstnikov v Združenih državah verjame v Boga. Približno polovica jih gre vsak teden v cerkev. In medtem ko veliko mladih sodeluje v cerkvenih dejavnostih, kot je petje v cerkvenem zboru, se le redki s svojimi sošolci pogovarjajo o Bogu. Vendar so Jehovove priče po vsem svetu znani po svoji dejavnosti pohišnega oznanjevanja. V tem delu sodeluje tisoče mladih Prič.

Če si mlad Pričevalec, potem že tudi ti brez dvoma sodeluješ v tem oznanjevalskem delu. Toda to še ne pomeni, da je opravljanje tega dela zate lahko. Kot mladima, navedenima na začetku, se morda tudi tebi zdi misel, da boš pri vratih srečal kakega sošolca, mučna. »Ena najhujših stvari,« priznava Jennie, mladenka iz Britanije, »je bila, da me je sošolec videl lepo oblečeno, v krilu, s torbo v roki; videti sem bila dosti bolj urejena kot v šoli.«

Strah pred tem, da bi naletel na sošolca, je lahko tako močan, da se nekateri mladi kristjani zatečejo k izgovorom. Mladenič Leon pravi: »Poznam mladega Pričevalca, ki  v strežbi nosi jopič s kapuco, da jo lahko potegne čez glavo, ko naleti na prijatelje iz šole.« Drugi mladi pa se preprosto izognejo pričevanju v določenih soseskah. »Spomnim se, da sem molil, da ne bi delali v določeni ulici,« se spominja mladenič Simon, »ker sem vedel, da tam živi veliko znancev iz šole.«

Normalno je, da se počutiš nekoliko neprijetno, ko na oznanjevanju naletiš na koga, ki ga poznaš. Vendar če pustiš, da te ta strah premaga, si lahko samo škoduješ. »Do oznanjevanja sem imela tako slabo stališče,« priznava Alicia, mladenka iz Nemčije, »da je to negativno vplivalo na mojo duhovnost.«

Zakaj naj bi torej sploh oznanjeval, še posebej, če ti je težko? Za odgovor razmislimo o tem, zakaj ti je Bog naložil to dolžnost. Potem ti bomo pokazali, kako lahko s trudom in odločnostjo premagaš svoje strahove.

Dolžnost oznanjevanja

Najprej ti lahko pomaga to, če razmisliš o dejstvu, da ni nič novega ali nenavadnega pogovarjati se z drugimi o svoji veri. To so že od starodavnosti delali bogaboječi moški in ženske. Noe je denimo najbolj znan kot graditelj ogromne barke. (1. Mojzesova 6:14–16) Toda kot piše v Drugem Petrovem listu 2:5, je bil tudi ‚glasnik pravičnosti‘. Čutil je dolžnost, da posvari druge pred grozečim uničenjem. (Matevž 24:37–39)

Mnogi Judje so se kasneje, čeprav niso imeli posebnih določil, naj oznanjujejo Nejudom, pogovarjali o svoji veri z drugimi. Tako je tujka Ruta spoznala Jehova. Bila je hvaležna svoji judovski tašči Naomi in zato ji je dejala: »Tvoje ljudstvo bo moje ljudstvo in tvoj Bog bo moj Bog.« (Ruta 1:16, SSP) Kasneje je kralj Salomon nakazal, da bodo mnogi Nejudje prišli, ker so slišali o ‚velikem imenu‘ Jehova, in da ga bodo častili v njegovem templju. (1. kraljev 8:41, 42)

Če so ti staroveški Božji služabniki govorili drugim, čeprav za to niso imeli nobenega neposrednega naročila, koliko večjo dolžnost bi morali današnji kristjani čutiti do oznanjevanja! Navsezadnje smo dobili zapoved, naj oznanjujemo ‚to dobro novico o kraljestvu‘. (Matevž 24:14, NW) Kakor apostolu Pavlu je tudi nam razglašanje te dobre novice neizogibna dolžnost. (1. Korinčanom 9:16) Na kocki je naša rešitev. V Listu Rimljanom 10:9, 10, piše: »Ker če pripoznaš [javno objavljaš, NW] z usti svojimi Jezusa za Gospoda [. . .], boš zveličan. S srcem se namreč veruje za pravičnost, a z usti se pripoznava [javno objavlja, NW] za zveličanje.«

Kje pa lahko tako »javno objavljaš«? Čeprav ima neformalno pričevanje svoje mesto, je pohišna strežba še vedno eden najučinkovitejših načinov, kako priti do ljudi. (Dejanja 5:42; 20:20) Ali ti zato, ker si mlad, ni treba opravljati tega dela? Komajda. Biblija podaja to zapoved v Psalmu 148:12, 13: »Mladeniči in tudi device, starci z dečki vred – naj hvalijo ime GOSPODOVO!«

Izziv oznanjevati vrstnikom

Res je, da je lahko mučno in neprijetno med strežbo srečati koga, ki obiskuje isto šolo kot ti. Navsezadnje je želja, da bi te drugi sprejeli, povsem naravna. Nihče noče, da bi se norčevali iz njega, ga zasmehovali ali žalili. In kot pravi mladenka Tanya, »so lahko otroci v šoli tako zlobni«! Seveda te lahko potem skrbi, kako se bodo tvoji sošolci odzvali, če te vidijo, da si urejen in imaš v roki Biblijo. Na žalost je zelo mogoče, da se ti bodo posmehovali. »V stavbi, kjer živim, je bil fant iz mojega razreda,« se spominja mladenič Felipe iz Brazilije. »Dejal je: ‚Zopet hodiš s to Biblijo! Kaj imaš v torbi?‘«

 Biti žrtev takšnega norčevanja ni šala. Biblija nam pove, da se je iz Izaka, Abrahamovega sina, pravzaprav polbrat Izmael precej zlobno norčeval. (1. Mojzesova 21:9) Apostol Pavel ni bil brezbrižen do takšnega grdega ravnanja. V Listu Galatom 4:29 ga je upravičeno imenoval ‚preganjanje‘.

Podobno je Jezus svaril, da bodo nekateri ljudje sovražni do njegovih sledilcev. Dejal je: »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene prej sovražil nego vas. Ko bi bili od sveta, svet bi svoje ljubil; ker pa niste od sveta, temuč sem vas jaz odbral iz sveta, zato vas svet sovraži.« (Janez 15:18, 19)

Torej moraš biti kot kristjan pripravljen prenašati preganjanja do neke mere. (2. Timoteju 3:12) Četudi nisi svojim vrstnikom nikoli nič rekel o Bibliji, te bodo morda nekateri preganjali samo zaradi tega, ker se ravnaš po visokih meril vedenja in ne sodeluješ z njimi pri njihovem ravnanju. (1. Petrov 4:4) Vendar pa Jezus tolaži: »Blagor vam, kadar vas zaradi mene sramoté in preganjajo in vse hudo zoper vas govoré, pa lažejo.« (Matevž 5:11) Kako si sploh lahko vesel, če se norčujejo iz tebe oziroma te sramotijo? Vesel si zato, ker veš, da razveseljuješ srce Boga Jehova! (Pregovori 27:11) In ko ugajaš Bogu, lahko upaš na nagrado večnega življenja! (Lukež 10:25–28)

Na srečo vsi ali vsaj večina tvojih sošolcev ne bo sovražna, če boš naletel nanje v strežbi. Angela, dekle iz Britanije, nas spomni: »Ko pri vratih srečaš kakega sošolca, je ta ponavadi bolj prestrašen od tebe!« Pravzaprav nekatere morda kar zanima, kaj boš povedal. Vsekakor so mnogi mladi kristjani zelo uspešni v pričevanju svojim sošolcem. Naš naslednji članek v tem sklopu bo razpravljal o nekaterih načinih, kako lahko to narediš tudi ti.

[Slika na strani 21]

Mnogi mladi se bojijo, da bodo v strežbi naleteli na sošolce

[Slika na strani 23]

Nikoli ne dovoli, da bi se zaradi norčevanja sramoval svoje vere