Kdaj je delovno mesto nevarno

»Delovno mesto ubije več ljudi, kakor jih umre na cestah.« Takšen je bil naslov v krepkem tisku na lepaku, ki ga je razobesila organizacija za varnost WorkCover v Novem južnem Walesu v Avstraliji.

NEZGODE s smrtnim izidom so seveda samo del te težave. Na delovnem mestu se letno milijoni hudo poškodujejo, kar morda korenito spremeni tudi njihovo življenje. Mnogi drugi umrejo prezgodaj, ker so pri delu izpostavljeni nevarnim snovem ali pa zaradi stresa na delovnem mestu.

Do hudih poškodb in smrti, povezanih z zaposlitvijo, prihaja v skoraj vseh sektorjih industrije in trgovine, zato je ustrezno vprašanje: Kako varni ste pravzaprav na svojem delovnem mestu? Kakšne okoliščine lahko ogrozijo vaše zdravje in življenje?

Stresno okolje

Pogosto se na delavce strahovito pritiska, da bi bili produktivni. Na Japonskem se je izraz karoši, »smrt zaradi prekomernega dela«, prvič pojavil na zahtevkih za odškodnino, ki so jih izpolnile žalujoče družine. Po tamkajšnji raziskavi, ki so jo opravili pred leti, se je 40 odstotkov japonskih pisarniških delavcev balo mogoče smrti zaradi prekomernega dela. Odvetnik, ki se je specializiral za to vrsto zahtevkov, meni, da je »na Japonskem vsako leto vsaj 30.000 žrtev karošija«.

Policija na Japonskem namiguje, da so z zaposlitvijo povezane težave glavni dejavnik za povečanje števila samomorov med ljudmi, starimi od 50 do 59 let. V knjigi The Violence-Prone Workplace piše, da je neko sodišče obtožilo delodajalca odgovornosti za samomor delavca, preobremenjenega s skrbmi zaradi dela.

V avstralskem časopisu The Canberra Times je pisalo, da so ‚Američani prehiteli Japonce v najdaljših delavnikih na svetu‘. Tako novice z naslovi, kot je »Dolg delavnik izčrpava ljudi do smrti«, pripovedujejo o hudo utrujenih delavcih, na primer o voznikih rešilnih avtomobilov, pilotih, gradbenih in transportnih delavcih ter o tistih, ki jih umorijo v službi med nočno izmeno.

V podjetjih, kjer se zaradi želje, da bi ohranjali finančni dobiček, reorganizirajo in zmanjšajo število delavcev, so zaposleni pod večjim pritiskom, da bi bili produktivni. British Medical Journal je poročal, da zmanjševanje števila delavcev slabo vpliva na zdravje zaposlenih.

 Nasilje na delovnem mestu

Preobremenjeni uslužbenci in zaposleni, ki so pod stresom, pa ne ogrožajo le sebe. Britanska anketa je odkrila, da so mnogi pisarniški delavci velik del delovnega časa razburjeni zaradi sodelavcev in da takšni spori pogosto sprožijo nasilne odzive.

»Vsak teden v službi umorijo kakih 15 ameriških delavcev,« piše v reviji Business Week. V Harvard Business Review pa je pojasnjeno: »Poslovodje neradi govorijo o nasilju na delovnem mestu, toda ostaja dejstvo, da vsako leto na stotine zaposlenih napade ali celo umori svoje sodelavce.«

Po drugi strani pa mnoge na delovnem mestu napadejo stranke. V nekem avstralskem kriminološkem poročilu piše, da se nekateri zdravniki tako zelo bojijo nasilnih napadov, da za obiske na domu najamejo varnostnika. Med drugimi, ki so v nevarnosti, so še policisti in učitelji.

Nadaljnja oblika nasilja na delovnem mestu je čustvena zloraba, ki jo je Mednarodna organizacija dela označila za psihično nasilje. Najpogostejša oblika te zlorabe je surovo ravnanje.

Profesor Robert L. Veninga z minnesotske univerze v ZDA poroča, da »stres in njegova posledica, bolezen, prizadeneta delavce na skoraj vsakem koncu sveta«. Dejal je, da je »glede na svetovno poročilo dela iz leta 1993, ki ga je izdala Mednarodna organizacija dela pri Združenih narodih, osrednja težava v tem, da stres izvira iz neosebnega, nenehno spremenljivega in pogosto neprijaznega delovnega mesta«.

Vprašanje je, kaj lahko delodajalci in zaposleni storijo, da bi bilo njihovo delovno mesto varnejše. To bo obravnaval naslednji članek.