Riba sv. Petra

ČE OBIŠČETE restavracijo ob Galilejskem jezeru v Izraelu, vam na jedilnem listu morda zbudijo radovednost besede »riba sv. Petra«. Natakar vam morda pove, da je to ena najbolj priljubljenih jedi, še posebej med turisti. Sveže ocvrta je slastna. Toda zakaj je povezana z apostolom Petrom?

Odgovor na to dobimo iz dogodka, opisanega v Bibliji, v Matevževem evangeliju 17:24–27. Tam izvemo, da so Petra, medtem ko je bil v mestu Kafarnavm ob Galilejskem jezeru, vprašali, ali je Jezus plačal tempeljski davek. Pozneje je Jezus pojasnil, da kot Božji Sin ni dolžan plačevati takšnega davka. Toda da ne bi spotaknil drugih, je Petru naročil, naj odide k jezeru, vrže trnek, vzame prvo ribo, ki se bo ujela, in plača davek s kovancem, ki ga bo našel v njenih ustih.

Iz tega dogodka, zapisanega v Bibliji, izhaja ime »riba sv. Petra«. Toda kakšno vrsto ribe je ujel Peter?

 Jezero, bogato z ribami

Menijo, da bi od skoraj 20 vrst rib v Galilejskem jezeru lahko bilo samo kakih 10 takšnih, kakršno je ujel Peter. Teh deset je razdeljenih na tri trgovsko pomembne skupine.

Največja skupina se imenuje ustonoše mušti, kar v arabščini pomeni »glavniki«, zaradi glavniku podobne hrbtne plavuti, ki jo ima pet vrst. Ena vrsta muštov je dolga kakih 45 centimetrov in tehta približno 2 kilograma.

V drugi skupini je kineretska (galilejskojezerska) sardela, ki spominja na majhnega sleda. Na vrhuncu sezone sardel, jih vsako noč ujamejo več ton, kar v letu znese kakih tisoč ton. Te sardele že od nekdaj konzervirajo v soli.

V tretjo skupino spada bini, znan tudi kot mrena. Njene tri vrste imajo ob kotičkih ust brčice, zaradi česar so dobile semitsko ime bini, kar pomeni »dlaka«. Hranijo se s polži in drugimi mehkužci ter majhnimi ribami. Dolgoglava mrena je dolga do kakih 75 centimetrov in tehta več kot 7 kilogramov. Mrene so mesnate ribe in priljubljena jed ob židovskih sobotah in praznikih.

K trem trgovsko pomembnim skupinam pa ne štejejo soma, največje ribe v Galilejskem jezeru. Meri do 120 centimetrov in tehta kakih 11 kilogramov. Vendar ker nima lusk, je bil po mojzesovski postavi nečist. (3. Mojzesova 11:9–12) Zato ga Judje niso jedli in ne more biti vrsta ribe, ki jo je ujel Peter.

Kakšno ribo je ujel Peter?

No, za ‚ribo sv. Petra‘ so splošno sprejeli mušta in ga kot takšnega postrežejo v restavracijah blizu Galilejskega jezera. Ker ima sorazmerno malo koščic, ga je precej lahko pripraviti in jesti. Ali pa je to zares riba, kakršno je ujel Peter?

Ribič Mendel Nun, ki že več kot 50 let živi na obali Galilejskega jezera, je zelo spoštovan poznavalec tamkajšnjih rib. Takole poudarja: »Mušt se hrani s planktonom, druga hrana pa ga ne pritegne. Zato se ga lovi z mrežami, ne pa s trnkom in ribiško vrvico.« Zato verjetno ne spada med kandidate. Še manj verjetno je, da bi to bila sardela, saj je premajhna, da bi lahko bila riba sv. Petra.

S tem se možnost izbire omeji na mreno, za katero nekateri menijo, da bi bila primernejša za oznako »riba sv. Petra«. Nun je dejal: »Ribiči na [Galilejskem jezeru] so že od nekdaj s sardelo na trnku lovili mrene, ki so plenilke in se hranijo pri dnu.« Sklepa, da je »Peter skoraj gotovo ulovil mreno«.

Zakaj potem kot ‚ribo sv. Petra‘ postrežejo mušta? Nun odgovarja: »Obstaja samo eno pojasnilo za begajočo zamenjavo imena. To je bilo donosno za turizem! [. . .] Ko so iz oddaljenih področij pričeli prihajati sem romarji, se je nedvomno zdelo dobičkonosno, da dajo ime ‚riba sv. Petra‘ muštu, ki so ga pripravljali že v nekdanjih gostiščih ob jezeru. Najbolj privlačno tržno ime je dobila riba, ki je bila najbolj priljubljena in se jo je najlaže pripravilo!«

Resda ne moremo zagotovo reči, kakšno ribo je ujel Peter, toda verjetno bo vsaka riba, ki vam jo postrežejo kot ‚ribo sv. Petra‘, zelo okusna jed.

[Slika na strani 19]

»mušt«

[Slika na strani 19]

mrena

[Navedba vira slike na strani 19]

Garo Nalbandian