Uravnovešen pogled na delo

DELU predan vojaški oficir ni šel na opoldansko malico, da bi za svojega nadrejenega oficirja visokega čina dokončal delo, ki ga je bilo nujno opraviti. Ko so se sodelavci vrnili z malice, so ga našli ležati sklonjenega nad delom na pisalni mizi – bil je mrtev.

Manj kot dve uri pozneje so drugi oficirji, njegovi sodelavci, osupli, ko jim je nadrejeni telefoniral in rekel: »Žal nam je za . . ., toda do jutri zjutraj potrebujem zamenjavo!« Opazovalci so se zatem spraševali: Ali je bilo za nadrejenega vredno samó delo, ki ga je opravljal oficir?

Ta resnična izkušnja je odsev stvarnosti, v kateri se človekovo vrednost pogosto meri samo po tem, koliko je kdo koristen svojemu delodajalcu. Zato se morda človek vpraša: Ali živim za to, da delam, ali delam za to, da živim? Katere vidike življenja žrtvujem za službo?

Modro odločanje

Pogosto se dve (po mnenju nekaterih) najpomembnejši odločitvi v življenju naredi prenagljeno: izbira zakonskega tovariša in zaposlitve. Nekoč so na oboje, zaposlitev in zakonsko zvezo, gledali kot na nekaj trajnega. Zato so pri izbiri obojega skrbno premislili. Pogosto so se obrnili po nasvet k starejšim prijateljem ali staršem.

Dandanes pa se zdi, da mnogi izberejo zakonca skoraj samo na temelju telesne privlačnosti, obenem pa si partnerja pridržujeta pravico, da si lahko, če jima ne bo šlo, izbereta drugega partnerja. Podobno si mnogi izberejo  zaposlitev predvsem zaradi navidezne privlačnosti in ne upoštevajo njenih mogočih negativnih strani. Ali pa te hitro odpravijo, misleč: Saj bom zmogel.

V revnejših državah se na žalost ženske pogosto odzovejo na vabljive oglase za službo, ki obljubljajo blesteče življenje drugod. Toda ko prispejo v drugo državo, jih pogosto pošljejo v javne hiše, kjer postanejo prostitutke in je njihovo življenje slabše od tistega, ki so ga imele prej. Ta odvratna oblika sodobnega suženjstva je »nadloga, ki ne bo minila«, piše v članku World Press Review.

Ali se ljudi lahko tudi zvabi, da sprejmejo ponudbo za zakonito službo, nato pa pristanejo nekje, kjer se počutijo zasužnjene? Prav to se dogaja! Nekatera podjetja denimo ponujajo zaposlenim osupljivo razkošje. Sem lahko sodijo jedilnice, kjer lahko jedo skupaj z družino in prijatelji, brezplačen avtomobilski prevoz in kemično čiščenje, zobozdravnik v neposredni bližini, brezplačne telovadnice in cenejše obedovanje v dragih restavracijah.

»Neko podjetje plačuje za svoje izčrpano osebje celó agencijo za ljubezensko sestajanje,« poroča novinar Richard Reeves. Toda bodite previdni! Reeves pojasnjuje: »Ta podjetja uvajajo življenjski vzorec, ki naj bi vam olajšal življenje, vendar samo pod enim pogojem: da se jim predate; delate 18 ur dnevno in ob koncu tedna, da jeste, telovadite, se razvedrite in celo spite v službi, vselej služeč njihovemu dobičku.«

Izbrati boljšo možnost

Staroveški pregovor pravi: »Živečemu psu je bolje nego mrtvemu levu.« (Propovednik 9:4) Ob takšnem pregovoru se pojavi vprašanje: ‚Ali je služba vredna mojega življenja oziroma zdravja?‘ Mnogi so zato ponovno pretehtali svoje razmere in našli način, da lahko primerno skrbijo zase in za svoje družinske člane (če jih imajo), obenem pa živijo srečno in smiselno.

Za takšno ravnanje je seveda pogosto potrebna skromnost, morda pa se je tudi treba odločiti, kaj je resnično potrebno, in to ločiti od želja,  ki niso tako bistvene. Kateri si prizadevajo za položajem in pomembnostjo, lahko zavračajo skromnejšo možnost in celo menijo, da so tisti, ki se zanjo odločijo, neumni. Toda kaj je v življenju resnično pomembno? Ali ste se v zadnjem času kdaj ustavili in razmislili o tem?

Modri kralj Salomon, ki je napisal prej navedeni pregovor, je v gmotnem pogledu dosegel mnogo več kakor morda kdor koli. Toda ko je povzemal, kaj je resnično pomembno, je pod Božjim navdihnjenjem zapisal: »Poslušajmo konec vse propovedi: Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« (Propovednik 12:13)

Obenem pa je Salomon cenil delo. »Nič ni boljšega za človeka,« je napisal, »nego da bi jedel in pil in dal duši svoji uživati dobro v trudu svojem.« (Propovednik 2:24) Večji Salomon, Jezus Kristus, podobno ceni delo, prav kakor njegov nebeški oče. Pojasnil je: »Oče moj dela doslej, tudi jaz delam.« (Janez 5:17; Matevž 12:42)

Sedanja človekova življenjska doba je omejena. (Psalm 90:10) Vendar je Kristus vedel, da bodo na zemlji ljudje živeli večno pod kraljestveno vlado, za katero je učil moliti svoje sledilce. Zato je v svojem znamenitem govoru na gori spodbujal: »Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove [Božje] pravičnosti, in vse to vam bo pridano.« (Matevž 6:9, 10, 33)

Biblija glede življenja pod vlado tega Kraljestva obljublja: »Zidali bodo hiše in v njih prebivali, zasajali vinograde in uživali njihov sad. Ne bodo zidali, drug pa prebival, [. . .] moji izvoljenci bodo uživali delo svojih rok.« (Izaija 65:21, 22, SSP)

Kako čudovit obet – živeti neskončno dolgo ter imeti smiselno in zadovoljujoče delo! Če bomo resno pretehtali svoje razmere, bomo morda odkrili, da moramo ponovno razmisliti o nekaterih vidikih našega današnjega dela in se tako ogniti mogočim nevarnostim, ki lahko neugodno vplivajo na možnost, da uživamo ‚resnično življenje‘ – prihodnje življenje pod Božjim kraljestvom. (1. Timoteju 6:19) Zato z delom oziroma vsem, kar počnemo, kažimo, da spoštujemo Tistega, ki nam je dal življenje! (Kološanom 3:23)

[Slike na straneh 8, 9]

Pod Božjim kraljestvom bodo ljudje imeli delo, ki bo varno in obenem zadovoljujoče