Ustvarite si varno delovno okolje

KLJUB zakonom o zaščiti zdravja in o varnosti na delovnem mestu so še vedno najpogostejši problem poškodbe in smrt na delovnem mestu. Očitno je torej, da se varnost v službi ne doseže že z uvedbo novih zakonov. Nekaj odgovornosti za lastno varnost in za varnost drugih morajo prevzeti delodajalci in zaposleni.

Potemtakem bi morali vsi ti modro premisliti o svojem delovnem okolju in delovnih navadah. Ali ste na primer prepričani, da je vaše delovno mesto zares varno? Ali delate s kakšnimi  strupenimi snovmi? Če da, ali ste primerno zaščiteni? Ali ste nenehno pod stresom? Ali sprejemate urnik, ki krši pravno določene omejitve glede delovnega časa?

Z odgovori na ta vprašanja lahko veliko odkrijete o tem, kako varni ste pri delu.

Zavedati se nevarnosti

Skušati ohranjati nerazumen delovni urnik je lahko nevarno. Profesor Lawson Savery z avstralske Curtinove univerze in neki drug raziskovalec sta po tem, ko sta pregledala rezultate ankete, ki sta jo opravila med 3,6 milijona delavci in na 37.200 delovnih mestih, objavila izsledke in jo naslovila »Dolgi delavnik: Ali je nevaren in ali se ljudje z njim strinjajo?«. Odgovor na oba dela vprašanja je bil dejansko da.

Utrujeni delavci so pravzaprav manj učinkoviti in naredijo več napak. Avstralski časopis The Sun-Herald navaja besede profesorja Saveryja: »V mnogih podjetjih so spodbujali k deloholizmu, vneto povpraševali po deloholikih in jih nagrajevali.« Posledice so lahko pogubne. Ta problem morda ni nikjer tako zelo očiten kakor v prevozništvu, kjer lahko voznike spodbujajo oziroma celo silijo, naj vozijo nepretrgano veliko ur, kar je v nekaterih državah tudi nezakonito.

Druga nevarnost so slabe delovne navade, med katerimi sta pomanjkanje redoljubnosti in čistoče. Če ostane orodje razmetano po tleh ali če se ne zavaruje električnih kablov, ki so pod napetostjo, to pogosto privede do nezgod, tudi s smrtnim izidom. Enako velja za preziranje varnostnih ukrepov pri ravnanju z električnim orodjem in stroji. Nadaljnji vzrok za poškodbe in tudi smrt so razlite tekočine, ki jih ni nihče pobrisal, še posebej če so strupene. Mnogi so se poškodovali, ko jim je zdrsnilo na mastnih ali mokrih tleh. Zato lahko rečemo, da sta prvi načeli dobrega dela čistoča in red.

Toda mnogi se nagibajo k temu, da varnostne postopke kar obidejo. V reviji Monthly Labor Review je pisalo: »Pritisk na delovnem mestu lahko vodi k mišljenju, da se zahtev ne da izpolniti brez bližnjic.« Zato nekateri morda o kakšnem varnostnem predpisu razmišljajo:  ‚Pa saj ni bilo nikoli nič narobe, kadar tega nisem upošteval.‘ Neki izkušeni nadzornik tovarne je o tej zadevi rekel: »Najhujše, kar se vam lahko zgodi pri delu, je, da obidete varnostne ukrepe brez posledic!« Zakaj? Ker to spodbuja k pretirani samozavesti in brezbrižnosti, kar vodi v še več nezgod.

Eksplozijo v černobilski elektrarni v Ukrajini leta 1986 pogosto opisujejo kot »najhujšo jedrsko nesrečo na svetu«. Kako je prišlo do nje? V poročilu o nesreči je bila omenjena »vrsta malomarnih delovnih postopkov« in »večkratno preziranje varnostnih ukrepov«.

Delodajalec in zaposleni lahko med seboj sodelujeta ter tako skupaj predvidita mogoče nevarnosti. Modri biblijski pregovor pravi: »Razumni vidi hudo ter se skrije.« (Pregovori 22:3) Da, modri opazi pretečo nevarnost in išče načine, da bi obvaroval sebe in druge.

Kadar delodajalci tako ravnajo, to koristi njim in zaposlenim. Ko je denimo neko podjetje preoblikovalo poslopje, da bi se ognili »sindromu nezdravih stavb«, so opazili, da se je produktivnost zaposlenih kmalu povečala, osebje pa je bilo veliko zadovoljnejše. Opazili so tudi, da jih je bilo manj na bolniškem dopustu. Takšna obzirnost do zdravja drugih lahko torej prispeva k prijetnejšemu ozračju za samega delodajalca in zaposlenega, pa tudi ekonomična je, kakor se vidi iz tega primera.

V prejšnjem članku je bilo omenjeno, da se je na delovnih mestih razširilo nasilje. Kako se lahko obvarujete pred tem?

Kaj se da narediti

Ugotovili so, da že manjši izbruhi agresivnega vedenja na delovnem mestu sčasoma prerastejo v hudo nadlegovanje. V Harvard Business Review je zapisan naslednji trezni nasvet: »Če želite opraviti z nasiljem na delovnem mestu, si zapomnite, da ljudje, ki zagrešijo manjša agresivna dejanja, pogosto sčasoma zagrešijo večja.«

Ženska morda ne namerava pritegniti pozornosti sodelavcev, toda če v oblačenju, govorjenju in obnašanju ni spodobna, lahko drugi dobijo vtis, da ima nizke moralne vrednote. V zadnjem času se je vedenje, s katerim se sicer ni nameravalo pritegniti neprimerne pozornosti, tu in tam končalo s hudimi težavami, tudi z zalezovanjem, posilstvom ali celo umorom. Zato bodite pozorni na to, kako z oblačenjem in obnašanjem vplivate na druge. Upoštevajte biblijski nasvet: ‚Lepšajte se z urejeno obleko, s spodobnostjo in zdravim razumom.‘ (1. Timoteju 2:9, NW)

V Monthly Labor Review so bile opisane še nadaljnje potencialno nevarne okoliščine: »Vse več je zaskrbljenosti zaradi zaposlenih, ki delajo sami ponoči na samotnem predelu.« Zato premislite: Ali se je modro izpostavljati tveganju, ki pogosto spremlja tiste, ki delajo sami, še posebej pozno v noč? Ali je denarno plačilo zares vredno tolikšnega tveganja?

Zelo pomembno pa je razmisliti tudi o tem, kako se odzivamo na pikrost in neprijaznost sodelavcev, ki so pod stresom. Kaj bi lahko storili, da bi zmanjšali mogočo nevarnost? Biblijski pregovor svetuje: »Mil odgovor pomirja togoto, žaljiva beseda pa zbuja jezo.« (Pregovori 15:1, SSP) Da, če se odzovete s prijaznostjo in spoštljivostjo, lahko precej zmanjšate napetost in se ognete sporu.

V današnjem stresnem delovnem okolju sta pikrost in neprijaznost nekaj običajnega. Morda se zdi, da se kdo tako vede posebej do nas, toda mogoče le sprošča prikriti stres in frustracijo. Morda smo se pač znašli na napačnem kraju ob napačnem času. Zato je pomembno, kako se odzovemo. S tem lahko razmere umirimo ali poslabšamo.

Morda pa je težava v zelo različnih glediščih. V knjigi Resolving Conflicts at Work je zapisano naslednje koristno opažanje: »Kadar smo v sporu, [. . .] se le redkokdaj globoko pogovarjamo o tem, kaj resnično, iskreno čutimo.« Kaj je lahko razlog za to? V knjigi je v nadaljevanju zapisano: »Naši spori nas lahko zmedejo in zaslepijo ter začnemo razmišljati, da iz njih ni drugačne poti kakor z bojem.«

 V čem je rešitev? V POSLUŠANJU! V prej navedeni knjigi piše: »Z resničnim poslušanjem ljudi, s katerimi se ne strinjamo [. . .], lahko odpravimo čustva, ki nas ženejo k nadaljnjemu bojevanju, in najdemo rešitve.« To je dober nasvet za preprečevanje tega, da bi se nesoglasja ali nesporazumi razrasli v večje spore.

Da bi dosegli varnost, torej modro rabimo zdravo pamet. K temu spada tudi to, da prizadevno upoštevamo državne varnostne predpise. Tako lahko veliko prispevamo k temu, da bo naše delovno mesto varnejše.

Res pa je tudi, da na našo izbiro dela in nazor o varnosti vplivamo z našim stališčem do življenja, dela in prostega časa. K dobrim odločitvam v tem pogledu nam lahko pomaga naslednji članek.

[Slika na strani 5]

Temeljito očistite oljne madeže

[Slika na strani 7]

Z milim odgovorom se lahko napetost zmanjša