Pogled v svet

Ribja obutev

V perujskih Andih deluje nova industrija, ki se ukvarja z izdelovanjem čevljev iz postrvje kože, poroča limski časopis El Comercio. Kože rib iz ribogojnic ali ribjih farm očistijo in ustrojijo z naravnimi strojili. Potem jih naoljijo in pobarvajo z naravnimi snovmi, kot so kurkumin, karmin ali začimba achiote. Ta postopek ne uniči privlačnega diamantnega vzorca na kožah, iz katerih lahko izdelajo tudi »denarnice za kovance, listnice, pasove za ure ali ovitke za mobilne telefone«. Industrijska inženirka, Barbara León, ki je vodila projekt, pravi: »Najpomembnejše je, da nikoli ne uporabljamo umetnih strojil, kot je denimo krom. S tem se ognemo problemu onesnaženja, postrvja koža pa je povsem ekološki izdelek.«

 Smeh – še vedno najboljše zdravilo!

»Sedaj so odkrili, da vsakodnevna doza humorja v štirih tednih znatno zmanjša simptome depresije,« poroča londonski The Independent. »Nekateri od bolnikov, ki so jim naročili, naj vsak dan po 30 minut poslušajo terapevtske kasete s komično vsebino, so ozdraveli, drugi pa so ugotovili, da se je moč njihovih simptomov zmanjšala za polovico.« V Združenih državah je več kot 100 raziskav pokazalo, da je lahko smeh, ki ga povzroči humor, koristen. Odzvali se niso samo depresivni ljudje, ampak tudi ljudje z alergijami, visokim krvnim tlakom, oslabljenim imunskim sistemom ter celo tisti z rakom in revmatoidnim artritisom. Dolgo je že znano, da smeh spodbuja k dobremu počutju, vendar pa še ne vedo povsem, kako pride do tega. Psihoterapevt, dr. Ed Dunkleblau, ponuja nekaj svarilnih nasvetov: Ogibajte se žaljivega in sarkastičnega humorja ter ne bodite preveč zabavni, sicer lahko bolnik dobi občutek, da se njegovega problema ne jemlje resno.

‚Religija drugotnega pomena‘

Nedavna anketa, ki so jo izvedli med revnim odraslim prebivalstvom brazilskih mest, je pokazala, da 67 odstotkov ljudi trdi, da so katoličani, vendar jih od tega samo 35 odstotkov dejansko verjame v Jezusa, Marijo in cerkvene nauke. Še manj, komaj 30 odstotkov, pa jih vsak teden obiskuje cerkveno bogoslužje. Anketa, ki jo je izvedla Državna konferenca brazilskih škofov, tudi kaže, da se mnogi ne strinjajo z uradnim naukom o predzakonskih spolnih odnosih (44 odstotkov), razvezi (59 odstotkov), ponovni poroki (63 odstotkov) in uporabi kontracepcije (73 odstotkov). Po besedah teologa Severina Vicenteja cerkev zaradi pomanjkanja duhovnikov, vedno manjšega vpliva na brazilski izobraževalni sistem in plitvega poučevanja doktrin, izgublja moč. Takole pravi: »Nova generacija katoličanov je poučena v relativizmu in na religijo gleda kot na stvar drugotnega pomena.«

Nevarnost – doma!

Bolnišnični statistični podatki za leto 1999, ki jih je objavilo britansko ministrstvo za trgovino in industrijo, so pokazali, da »je v nesrečah doma vsak teden umrlo 76 ljudi, kar je več, kot jih je umrlo v prometnih nesrečah«, poroča londonski The Guardian. Med najpogostejšimi povzročitelji smrti so bili »orodje za domačo rabo, stopnice, preproge in čajniki z vrelo vodo«. Nad 3000 ljudi je vsako leto moralo na urgenco, ker so se spotaknili ob košaro za perilo, preko 10.000 so jih odpeljali v bolnišnico zaradi nesreč, ki so se jim zgodile, ko so si oblačili nogavice ali hlačne nogavice, in več kot 13.000 poškodb je bilo zaradi pripravljanja zelenjave. Okoli 100.000 nesreč je bilo povezanih z alkoholom. Predstavnica Kraljevega združenja za preprečevanje nesreč je izjavila: »V službi in na cestah nas usmerjajo predpisi, doma pa naša pazljivost popusti. Če odstranimo pokrov čajnika in vam čajnik poln vroče vode pade na nogo, se lahko hudo poškodujete.«

Vikinški konzervans

Vikingi so pred tisoč leti na svoja potovanja jemali vodo iz šotišč, ker je ostala sveža več mesecev. Na kopnem pa so Skandinavci ribe ter zelenjavo, kot je korenje in repa, tradicionalno konzervirali tako, da so jih shranjevali v šotišča. Raziskovalci so dolgo menili, da je tanin ali pomanjkanje kisika v šotišču tisto, kar upočasnjuje gnitje organskih snovi. Sedaj pa CNN poroča, da so dr. Terence Painter z norveške Univerze za znanost in tehniko ter njegova sodelavca iz šote izločili sestavljeni sladkor, ki je po njihovem mnenju dejanski konzervans. Da bi dokazali njegovo učinkovitost, so nekaj lososovih kož zakopali v lesno celulozo, druge pa v šoto oziroma so jih prekrili s šotnimi izvlečki. ‚Kože, shranjene v šoti oziroma njenih izvlečkih, so ostale sveže skoraj mesec dni, medtem ko so kože v celulozi zasmrdele po dveh dneh,‘ piše v poročilu.

Smog povečuje nevarnost srčnega infarkta

»Gosti smog, ki poleti prekriva veliko kanadskih mest, lahko v dveh urah sproži srčni infarkt,« poroča kanadski časopis National Post. Smog vsebuje delce, drobcene nevidne onesnaževalce, ki jih oddajajo predvsem avtomobili, elektrarne in kamini. »Pri bolnikih, ki so bili že prej dovzetni za srčni infarkt, na primer diabetiki, ljudje z boleznijo srca ali starejši, se je v dveh urah po tem, ko so bili izpostavljeni močno onesnaženemu zraku, v katerem so bili delci, nevarnost srčnega infarkta povečala za 48%,« piše v časopisu. »V 24 urah se je ta nevarnost povečala na 62%.« Ko razglasijo opozorilo pred smogom, »poskusite več časa preživeti doma, po možnosti z vključeno klimatsko napravo«, svetuje dr. Murray Mittleman s harvardske medicinske šole. »Ti delci so tako majhni, da prodrejo v stanovanje, klimatska naprava pa jih bo prefiltrirala ven.«

Moč dremeža

Po besedah britanskega strokovnjaka za spanje, profesorja Jima Horna z Loughboroughške univerze, je najboljše zdravilo za popoldansko zaspanost »enostavno to, da za deset minut zadremate«, poroča londonski The Times. Horne trdi: »Deluje kot katero koli drugo zdravljenje: najučinkovitejše je, če zdravilo vzamete takoj, ko začutite bolečino.« Nekatera podjetja v Združenih državah so za svoje osebje naredila sobe za dremanje – s posteljami, z odejami, blazinami, s pomirjevalno glasbo ter z budilkami, ki so naravnane tako, da zvonijo vsakih 20 minut. Toda če dremež traja predolgo, denimo 25 minut, se lahko po profesorjevih besedah zgodi, da se po njem ne boste počutili dobro. »Po desetih minutah začne telo misliti, da je noč, in prične se proces trdnega spanja.«

Debelost in rak

»Debelost je med nekadilci zahodnega sveta glavni, a odpravljivi vzrok raka,« poroča londonski The Times. Petdeset let raziskav je pokazalo, da bi lahko nekadilci s spremenjenim življenjskim slogom – tudi s hujšanjem, če so debeli – zmanjšali nastanek raka za polovico. »Če ste nekadilec, bi se bilo zares vredno posvetiti dvojemu, in sicer preveliki telesni teži in virusom, ki povzročajo raka na želodcu in materničnem vratu,« pravi profesor Julian Peto z britanskega Inštituta za raziskovanje raka. »Poskusi z živalmi, ki so imele omejitve v prehrani, so pokazali zelo zmanjšano nevarnost raka.« Človek je po zdravstvenih merilih debel takrat, ko je njegova telesna teža za 20 odstotkov višja od teže, ki je primerna njegovi starosti, spolu, višini in ustroju telesa.

Skupno življenje pred poroko

»Za starša, ki sta živela skupaj, preden sta se poročila, je dvakrat več verjetnosti, da se bosta ločila,« piše v kanadskem National Postu. Po besedah Heather Juby, soavtorice raziskave, ki jo je vodil Kanadski statistični zavod, so raziskovalci pričakovali, da bo staršema to, če bosta imela otroka, nekakšen simbol medsebojne predanosti. »Vendar,« je dodala, »so pari, ki so bolj naklonjeni skupnemu življenju pred poroko, tudi bolj nagnjeni k ločitvi.« Raziskovalci so ugotovili, da se je 25,4 odstotka tistih, ki so živeli skupaj pred poroko, ločilo, v primerjavi s 13,6 odstotka staršev, ki pred poroko niso živeli skupaj. »Ljudje, ki živijo skupaj pred poroko, imajo manj trdno zvezo,« pravi Jubyjeva, »ker tisti, ki so pripravljeni prej živeti skupaj, morda manj cenijo obvezo, ki jo s sabo prinese poroka.«