Poučevanje – zadovoljstvo in veselje

»Zakaj vztrajam? Zato ker me spodbujata navdušenje otrok nad učenjem in njihov napredek, čeprav je poučevanje lahko težavno in izčrpavajoče.« (Leemarys, newyorška učiteljica)

MILIJONE učiteljev po svetu vztraja v svojem izbranem poklicu kljub vsem izzivom, oviram in razočaranjem. In kaj motivira na tisoče učencev, da se skušajo usposobiti za učitelje, ko vedo, da morda njihovo delo ne bo dovolj priznano? Kaj jih žene naprej?

Inna, ruska učiteljica, je pojasnila: »Čudovito je slišati, kako vaši nekdanji učenci, zdaj kot odrasli, pravijo, da jim je koristilo, kar ste jih naučili. Tako spodbudno je, ko pravijo, da imajo prijetne spomine na leta, ki so jih preživeli z vami.«

Giuliano, učitelj, ki smo ga citirali že v prejšnjih člankih, je dejal: »Eno od največjih zadovoljstev je videti, da vam je uspelo spodbuditi zanimanje učencev za neko temo. Ko sem na primer učencem pojasnil nekaj iz zgodovine, so nekateri rekli: ‚Ne končajte še. Pripovedujte naprej!‘ Takšne spontane besede lahko razsvetlijo sivo jutro v šoli, saj se zavedate, da ste v mladih zbudili čustva, ki so zanje nova. Tako lepo je videti njihove obraze, ko jim oči zasijejo, ker razumejo neko temo.«

Elena, učiteljica iz Italije, je rekla: »Menim, da zadovoljstvo pogosteje prinašajo majhne vsakdanje stvari, že drobni dosežki učencev, ne pa neki izredni rezultati, do katerih redko kdaj pride.«

Avstralka Connie, ki je v svojih zgodnjih 30-ih letih, je dejala: »Zelo veliko pomeni, ko si kak učenec, s katerim ste prijetno sodelovali, vzame čas in vam napiše pismo, v katerem se vam zahvali za trud.«

Oscar iz Mendoze v Argentini je rekel podobno: »Ko srečam svoje učence na ulici ali drugod in mi ti izrazijo hvaležnost za to, kar sem jih naučil, se mi zdi vse skupaj res vredno truda.« Angel iz Madrida v Španiji je rekel: »Pri tem ko sem del svojega življenja posvetil temu čudovitemu, a težavnemu poklicu, mi je v največje zadovoljstvo nedvomno to, ko vidim mlade, ki sem jih učil, odrasti v poštene može in žene, deloma tudi zaradi mojega truda.«

Leemarys, citirana na začetku članka, je dejala: »Res menim, da smo učitelji nekaj posebnega.  Smo tudi malo nenavadni, da prevzamemo tako osupljivo veliko odgovornost. Toda, če lahko kaj spremenite – pri desetih otrocih ali pa samo pri enem – ste opravili svoje delo in ni lepšega občutka. To opravljate z veseljem.«

Ali ste se zahvalili svojim učiteljem?

Ali ste se kot učenec ali roditelj kdaj zahvalili kateremu učitelju za njegov čas, trud in izkazano zanimanje? Ali ste morda celo poslali zahvalno pisemce oziroma pismo? Arthur iz Nairobija v Keniji je upravičeno poudaril: »Učitelji dobro delajo tudi zaradi pohval. Vlada, starši in učenci bi morali njih in njihovo delo zelo ceniti.«

Avtorica in učiteljica LouAnne Johnson je napisala: »Na vsako negativno pismo o kakem učitelju, dobim sto pozitivnih pisem, kar potrjuje moje prepričanje, da je veliko več dobrih učiteljev kakor slabih.« Zanimivo je, da mnogi ljudje celo najamejo detektiva, da »jim pomaga najti nekdanjega učitelja. Ljudje želijo najti svoje učitelje in se jim zahvaliti.«

Učitelji so bistveni pri izobraževanju posameznikov. Celo najboljši profesorji na najbolj uglednih univerzah so dolžniki učiteljem, ki si za učence vzamejo čas in se trudijo pri njih zbuditi in gojiti željo po izobraževanju, znanju in razumevanju. Arthur iz Nairobija pravi: »Vse vodilne v javnem in zasebnem sektorju je nekaj časa v njihovem življenju poučeval učitelj.«

Kako hvaležni bi morali biti tistim ženskam in moškim, ki so zbudili našo radovednost, nam razvneli um in srce ter nam pokazali, kako zadovoljiti željo po znanju in razumevanju!

Koliko bolj bi morali biti hvaležni Velikemu izobraževalcu, Bogu Jehovu, ki je navdihnil besede v Pregovorih 2:1–6: »Sin moj, ako [če, NW] sprejmeš besede moje in pri sebi shraniš zapovedi moje, tako da nagneš uho svoje k modrosti in srce obrneš k razumnosti; če zakličeš previdnost in do umnosti zaženeš svoj glas, če je iščeš kakor srebra in jo zasleduješ kakor skrite zaklade: tedaj boš razumel strah GOSPODOV in dosežeš spoznanje Božje. Kajti GOSPOD daje modrost, iz njegovih ust prihaja spoznanje in razumnost.«

Ne spreglejmo pogojnega »če«. Ta se v tem besedilu, ki res spodbuja k razmišljanju, pojavi trikrat. Zamislite si: če smo pripravljeni sprejeti ta izziv, lahko ‚dosežemo spoznanje Božje‘! To pa je nedvomno od vsega najpomembnejše izobraževanje.

[Okvir na strani 13]

Srečna mati

Neki učitelj iz mesta New York je dobil tole pismo:

»Iz dna srca bi se vam rada iskreno zahvalila za vse, kar ste storili za moje otroke. S svojo skrbjo, prijaznostjo in spretnostjo ste jim pomagali doseči zelo dobre rezultate, ki jih brez vas zagotovo nikoli ne bi. Zaradi vas sem na svoje otroke zelo ponosna in tega ne bom nikoli pozabila. Hvala vam, S. B.«

Ali poznate učitelja, ki bi ga lahko spodbudili?

[Slika na strani 12]

‚Tako lepo je videti, ko učencem oči zasijejo, ker razumejo neko temo.‘ (GIULIANO, ITALIJA)

[Slika na strani 13]

‚Zelo veliko pomeni, ko si kak učenec vzame čas in vam napiše zahvalno pismo.‘ (CONNIE, AVSTRALIJA)