Učitelji – zakaj jih potrebujemo?

»Bolje kakor tisoč dni marljivega učenja je en dan z odličnim učiteljem.« (Japonski pregovor)

ALI se spomnite učitelja, ki je v šoli na vas res naredil vtis? Oziroma če še hodite v šolo, ali imate svojega najljubšega učitelja? Če ga imate, zakaj?

Dober učitelj vliva zaupanje in doseže, da postane učenje zanimiv izziv. Neki 70-letni Anglež se z naklonjenostjo spominja svojega učitelja angleščine na šoli v Birminghamu. »Gospod Clewley mi je pomagal, da sem se zavedel sposobnosti, za katere sploh nisem vedel, da jih imam. Bil sem sramežljiv in zadržan, a me je vseeno spodbujal, naj sodelujem pri šolskem dramskem tekmovanju. V zadnjem letu šolanja sem dobil dramsko nagrado. To mi brez njegovega spodbujanja ne bi uspelo. Žal ga nikoli kasneje nisem več videl, da bi se mu zahvalil za njegovo predanost učencem.«

Margit iz Münchna v Nemčiji je prijazna ženska v svojih 50-ih letih. Takole pravi: »Ena učiteljica mi je bila še zlasti pri srcu. Zapletenejše stvari je znala dobro in preprosto razložiti. Spodbujala nas je, naj zastavljamo vprašanja, kadar česa nismo razumeli. Ni bila vzvišena, temveč prijazna. Zato so bile učne ure prijetnejše.«

Peter iz Avstralije se spominja svojega učitelja matematike, za katerega pravi: »Pomagal nam je uvideti uporabnost tega, kar smo se učili, saj nam je dajal praktične zglede. Ko smo spoznavali trigonometrijo, nam je pokazal, kako lahko izmerimo višino stavbe, ne da bi se je sploh dotaknili – samo z načeli trigonometrije. Spomnim se, da sem si rekel: ‚No, to je pa res nekaj!‘«

Pauline iz severnega dela Anglije je svojemu učitelju priznala: »Težave imam s številkami.« Vprašal je: »Ali bi rada, da bi ti šlo bolje? Lahko ti pomagam.« Pauline nadaljuje: »V naslednjih nekaj mesecih se mi je dodatno posvečal, pomagal mi je celo po pouku. Vedela sem, da mi privošči uspeh – da mu je mar. To mi je pomagalo, da sem se še marljiveje učila, in šlo mi je bolje.«

Angie iz Škotske je sedaj v svojih 30-ih letih in se spominja gospoda Grahama, učitelja zgodovine. »Zgodovino je predstavil tako zanimivo! Dogodke je pripovedoval kakor zgodbo in vsako temo predstavil res navdušeno. Uspelo mu je, da je zgodovina za nas kar oživela.« Z naklonjenostjo se spominja tudi gospe Hewitt, starejše učiteljice iz prvega razreda. »Bila je prijazna in skrbna. Nekega dne sem jo pri pouku hotela nekaj vprašati. Vzela me je v naročje. Dobila sem občutek, da ji je res mar zame.«

Timothy iz južnega dela Grčije je takole izrazil svoje cenjenje. »Še vedno se spominjam učitelja naravoslovja. Za vedno je spremenil moj pogled na svet, ki me obdaja, in na življenje. V razredu je ustvaril ozračje strahospoštovanja in čudenja. Vlil nam je vnemo do pridobivanja znanja in ljubezen do tega, da stvari razumemo.«

Nadaljnji zgled je Ramona iz Kalifornije v ZDA. Takole piše: »Moja učiteljica v srednji šoli je imela angleščino res rada. Njeno navdušenje je bilo tako nalezljivo! Uspelo ji je, da so se celo težji deli zdeli lahki.«

Jane iz Kanade je navdušeno pripovedovala o učitelju telesne vzgoje, ki je bil »poln zamisli, kako se sprostiti in učiti. Vodil nas je na čudovite kraje ter nas učil teči na smučeh in ribariti pod ledom. Nad tabornim ognjem, ki smo ga naredili sami, nas je celo naučil pripraviti  posebno vrsto indijanskega kruha. Vse to je bilo čudovito doživetje za dekle, ki je bilo večinoma doma in navadno zatopljeno v knjige!«

Helen je plaha gospa, ki se je rodila v Šanghaju, šolo pa je obiskovala v Hongkongu. Spominja se: »V petem razredu sem imela učitelja, g. Čana, ki je poučeval telesno vzgojo in likovni pouk. Bila sem bolj drobna ter zelo slaba pri odbojki in košarki. Ni me spravljal v zadrego. Pustil mi je, da igram badminton in druge igre, ki so mi šle bolje. Bil je obziren in prijazen.

Podobno je bilo pri likovnem pouku. Nisem dobro slikala predmetov in ljudi. Zato sem lahko upodabljala razne vzorce in okraske, za kar sem imela večji smisel. Ker sem bila mlajša od drugih učencev, me je prepričal, da sem v tem razredu ostala še eno leto. To je bil preobrat v mojem šolanju. Pridobila sem si zaupanje in napredovala. Vedno mu bom hvaležna.«

Kakšni učitelji, kot se zdi, naredijo največji vtis? William Ayers v svoji knjigi To Teach​—The Journey of a Teacher odgovarja: »Pogoj za dobro poučevanje je predvsem pozoren, skrben učitelj, predan življenju učencev. [. . .] Dobro poučevanje ni rezultat določenih metod oziroma stilov, načrtov oziroma ravnanja. [. . .] Pri poučevanju gre predvsem za ljubezen.« Kakšen je torej uspešen učitelj? Omenjeni avtor pravi: »Učitelj, ki se vam je dotaknil srca, učitelj, ki vas je razumel oziroma mu je bilo mar za vas kot osebo, učitelj, čigar vnema za kaj – glasbo, matematiko, latinščino, papirnate zmaje – je bila nalezljiva in spodbudna.«

Nedvomno so učenci in celo starši pohvalili že mnoge učitelje, kar je te spodbudilo, da kljub težavam še naprej poučujejo. Največkrat jih pohvalijo zaradi iskrenega zanimanja za učence in prijaznosti.

Seveda vsi učitelji nimajo tako pozitivnega odnosa do učencev. Poleg tega so učitelji pogosto tudi pod mnogimi pritiski, zaradi katerih za učence ne morejo narediti toliko, kolikor bi lahko. Ob tem se nam zastavlja vprašanje: Zakaj se ljudje odločajo za tako težaven poklic?

[Slika na strani 4]

»Pri poučevanju gre predvsem za ljubezen.«