Zakaj biti učitelj?

»Večina učiteljev se za to kariero odloči zato, ker je to poklic, s katerim drugim pomagajo. [Poučevanje je] zavezanost temu, da se izboljša življenje otrok.« (Teachers, Schools, and Society)

NEKATERI učitelji sicer dajejo vtis, da je poučevanje nekaj enostavnega, vendar je to lahko maratonski tek z ovirami, saj se je treba spoprijemati s prenatrpanimi razredi, pretiranim administrativnim delom, utrujajočo birokracijo, nezainteresiranimi učenci in nezadostno plačo. Pedro, učitelj iz Madrida v Španiji, pravi: »Biti učitelj še zdaleč ni lahko. Treba je veliko požrtvovalnosti. Toda kljub težavam še vedno menim, da je poučevanje bolj nagrajujoče kakor služba v trgovskem svetu.«

Izziv je lahko še zlasti velik na velemestnih šolah v večini držav. Droge, kriminal, razpuščena morala in včasih tudi brezbrižnost staršev resno škodujejo šolskemu vzdušju in disciplini. Nekaj običajnega je tudi uporniško vedenje. Zakaj se potem toliko šolanih ljudi odloči za učiteljevanje?

Leemarys in Diana poučujeta v New Yorku ter delata z otroki od vrtca do desetega leta starosti. Obe govorita dva jezika (angleški in španski) in delata večinoma s španskimi otroki. Vprašali smo ju:

Kaj motivira učitelja?

Leemarys je dejala: »Kaj me motivira? Ljubezen do otrok. Vem, da nekatere otroke samo jaz podpiram pri njihovem prizadevanju.«

Diana je rekla: »Doma sem učila osemletnega nečaka, ki je imel v šoli težave, še zlasti z branjem. Res mi je bilo v veselje opazovati, kako se on in drugi učijo! Tako sem se odločila, da bom poučevala, in sem pustila svojo službo v banki.«

Prebudite se! je isto vprašanje zastavil učiteljem v več državah in v nadaljevanju predstavljamo nekaj prejetih odgovorov.

Giuliano, Italijan v svojih 40-ih letih, je pojasnil: »Za ta poklic sem se odločil zato, ker me je navdušil takrat, ko sem bil sam učenec (na desni). Zdel se mi je ustvarjalen in zelo stimulativen. Začetno navdušenje mi je pomagalo prebroditi težave, s katerimi sem se spoprijemal na začetku svoje kariere.«

 Nick iz Novega južnega Walesa v Avstraliji je dejal: »Na mojem področju kemijskega raziskovanja je bilo malo možnosti, da bi dobil službo, veliko pa je bilo možnosti v izobraževanju. Ugotovil sem, da rad poučujem in da imajo očitno tudi učenci radi moje poučevanje.«

Pogosto so učitelji kot enega glavnih dejavnikov, da so se odločili za ta poklic, navedli starševski zgled. William iz Kenije je na naše vprašanje odgovoril: »Na mojo željo, da bi učil, je precej vplival oče, ki je bil učitelj že leta 1952. Ker vem, da oblikujem um mladih, vztrajam v tem poklicu.«

Rosemary, tudi iz Kenije, nam je povedala: »Vedno sem želela pomagati ljudem, ki so za kaj prikrajšani. Tako sem se odločala med tem, ali naj bom medicinska sestra ali učiteljica. Ponudba za službo učiteljice je prispela prva. K ljubezni do tega poklica je pripomoglo tudi to, da sem mati.«

Berthold iz Dürena v Nemčiji je imel drugačen motiv za poučevanje: »Žena me je prepričala, da bi bil dober učitelj.« In izkazalo se je, da je imela prav. Dodal je: »Sedaj mi je poklic v veliko veselje. Učitelj mora biti prepričan, da je izobraževanje res vredno, in se tudi zanimati za mlade, sicer je nemogoče, da postane dober, uspešen, motiviran in zadovoljen učitelj.«

Japonski učitelj Masahiro iz mesta Nakacu je dejal: »Za poučevanje sem se odločil zato, ker me je k temu spodbudil zgled čudovitega učitelja v petem razredu. Učil nas je s pravo predanostjo. In glavni razlog, da vztrajam v tem poklicu je, da imam rad otroke.«

Jošija je sedaj star 54 let in je tudi iz Japonske. V tovarni je imel dobro plačano službo, a se je počutil, kakor da je njen suženj, pa tudi suženj rednih voženj na delo in nazaj. »Nekega dne sem se vprašal: ‚Kako dolgo bom še tako živel?‘ Odločil sem se poiskati službo, pri kateri se bom bolj ukvarjal z ljudmi kakor s stvarmi. Poučevanje je edinstveno. Ukvarjaš se z mladimi ljudmi. Je tudi humano.«

Valentina iz St. Peterburga v Rusiji prav tako ceni ta vidik učiteljevanja. Rekla je: »Za poklic učiteljice sem se odločila sama. Že 37 let poučujem na osnovni šoli. Rada delam z otroki, še zlasti mlajšimi. Svoje delo imam rada in prav zato se še nisem upokojila.«

William Ayers, ki je tudi sam učitelj, je napisal: »Ljudi pritegne v učiteljevanje to, da  imajo radi otroke in mlade, oziroma to, da so radi z njimi, da radi opazujejo, kako se ti razvijajo, odraščajo in postajajo bolj sposobni, bolj izkušeni in bolj močni v svetu. [. . .] Ljudje poučujejo [. . .] in se s tem razdajajo drugim. Jaz učim v upanju, da bo svet postal boljši.«

Da, učiteljski poklic kljub težavam in slabim stranem pritegne na tisoče predanih žensk in moških. Kateri so nekateri glavni izzivi, s katerimi se spoprijemajo? To vprašanje bo obravnaval naslednji članek.

[Okvir na strani 6]

Predlogi za komunikacijo med učitelji in starši

✔ Spoznajte se s starši. To ni izguba časa, temveč koristno vzajemno vlaganje časa. Tako imate priložnost vzpostaviti dober odnos s tistimi, ki bi bili lahko vaši najboljši sodelavci.

✔ Govorite na ravni roditelja; do njega ne bodite vzvišeni ali pokroviteljski. Ogibajte se učiteljskega žargona.

✔ Ko govorite o otrocih, poudarite pozitivno. Pohvala je učinkovitejša od graje. Pojasnite jim, kako lahko otroku pomagajo, da bi uspel.

✔ Staršem pustite, naj govorijo, in jih tudi res poslušajte.

✔ Potrudite se razumeti otrokovo domače okolje. Če je mogoče, ga obiščite na domu.

✔ Določite datum naslednjega pogovora. Pomembno je, da se komunikacija nadaljuje. S tem pokažete iskreno zanimanje. (Temelji na knjigi Teaching in America.)

[Slika na strani 6]

‚Tudi moj oče je bil učitelj.‘ (WILLIAM, KENIJA)

[Slika na strani 7]

»Rada delam z otroki.« (VALENTINA, RUSIJA)

[Slika na strani 7]

»Poučevanje je edinstveno. Ukvarjaš se z mladimi ljudmi.« (JOŠIJA, JAPONSKA)