Analiza potresa

»TAKO SMO NAVAJENI ŽIVETI NA TRDNI ZEMLJI, DA SMO ČISTO IZ SEBE, KO SE TA ZAČNE TRESTI.« (THE VIOLENT EARTH)

»POTRESI so med najbolj uničevalnimi in močnimi naravnimi silami,« piše v The World Book Encyclopedia. Ta izjava ni pretirana, saj se pri silovitem potresu lahko sprosti 10.000-krat več energije, kakor se je je pri prvi atomski bombi! Vse to je še bolj strašno zaradi dejstva, da do potresov lahko pride na katerem koli podnebnem območju, v katerem koli letnem času in v katerem koli delu dneva. In čeprav znanstveniki lahko nekoliko domnevajo, kje je večja verjetnost močnejših potresov, pa ne morejo določiti, kdaj bo do njih prišlo.

Do potresov pride zaradi premikanja gmot kamnin pod zemljino površino. To se dogaja nenehno. Pogosto potresni valovi, ki pri tem nastanejo, niso toliko močni, da bi jih čutili na zemeljski površini, jih pa lahko zazna in izriše seizmograf. * Toda včasih se lomi in premakne toliko kamnine, da se zemeljska površina silovito strese.

Toda zakaj so v zemeljski skorji nenehni premiki? »Odgovor najdemo v tektoniki plošč. Ta zamisel je pomenila revolucijo v razmišljanju, povezanem z vedami o Zemlji,« pravijo pri ameriškem državnem centru za obveščanje o potresih (NEIC). »Sedaj vemo, da obstaja sedem večjih skorjinih plošč, ki so razdeljene na več manjših,« dodaja NEIC, »in vse te se nenehno premikajo in pri tem vplivajo druga na drugo. Premikajo se s hitrostjo nekje od 10 do 130 milimetrov na leto.« Do večine potresov, pravi NEIC, prihaja na ozkih pasovih, kjer se stikajo plošče. Za 90 odstotkov velikih potresov je verjetno, da bodo nastopili na teh mestih.

Magnituda in intenziteta

Jakost potresa se lahko meri po njegovi magnitudi ali pa po intenziteti. Charles Richter je v 1930-ih letih izdelal lestvico za merjenje magnitude potresov. Ko se je število potresnih opazovalnic večalo, so izdelali tudi nove lestvice na temelju Richterjeve  zamisli. Tako imenovana lestvica momentne magnitude na primer meri, koliko energije se je sprostilo pri viru potresa.

Seveda te lestvice vedno ne razkrijejo tega, kolikšno škodo je povzročil potres. Tako so na primer poročali, da je junija 1994 v severnem delu Bolivije v potresu z magnitudo 8,2 umrlo le pet ljudi. Leta 1976 pa je v Tangshanu na Kitajskem v potresu z nižjo magnitudo (8,0) umrlo na stotisoče ljudi!

V nasprotju z magnitudo pa zapis intenzitete pokaže, kakšne posledice ima potres na ljudi, stavbe in okolje. To je bolj opisno merilo jakosti potresa glede na to, koliko prizadene ljudi. Navsezadnje sami tresljaji ljudem navadno ne škodijo. Največ poškodb in smrtnih žrtev je zaradi podiranja sten, pretrganja plinskih oziroma električnih napeljav, padanja predmetov in podobnega.

Eden od ciljev seizmologov je, da bi lahko dovolj zgodaj opozorili na potresno dejavnost. V razvojni stopnji je digitalni program, ki se imenuje napredni potresnoraziskovalni in opazovalni sistem. Glede na poročilo CNN-a bo ta sistem (ki bo imel tudi hitrejši dostop in zmogljivejšo programsko opremo) pomagal seizmologom, »da bodo lahko skoraj takoj določili področja, kje so se tla zaradi potresa najbolj stresla«. Tako bodo lahko oblasti potem laže poslale pomoč na prizadeta področja.

Jasno je, da se s pripravljenostjo na potres lahko zmanjša število poškodb ljudi, zelo zmanjša materialna škoda in, kar je najpomembnejše, reši življenja. Do potresov pa vendarle še vedno prihaja. Zato se postavlja vprašanje: Kaj ljudem pomaga pri spoprijemanju s posledicami?

[Podčrtna opomba]

[Tabela na strani 5]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Koliko potresov?

Oznaka Magnituda Letno povprečje

zelo velik 8 in več 1

velik 7–7,9 18

zelo močan 6–6,9 120

močan 5–5,9 800

srednje močan 4–4,9 6200*

šibek 3–3,9 49.000*

zelo šibek <3,0 magnituda 2–3:

okrog 1000 na dan

magnituda 1–2:

okrog 8000 na dan

* Po ocenah.

[Vir slike]

Vir: National Earthquake Information Center By permission of USGS/National Earthquake Information Center, USA

[Navedba vira slike na strani 5]

Seizmogram na straneh 4 in 5: Figure courtesy of the Berkeley Seismological Laboratory