Vrtnarjenje na naraven način

S SVOJEGA zelenjavnega vrta vzemite prgišče zemlje. Ali je prepojena s herbicidi, insekticidi, rodenticidi ter fungicidi in se zato zdi, da je skoraj sterilna? Ali pa v njej mrgoli deževnikov, žuželk in najrazličnejših mikroorganizmov? Če je vaša zemlja polna življenja, potem se verjetno vedé ali nevedé ravnate po načelih naravnega vrtnarjenja.

Naravno vrtnarjenje pogosto zajema metode izboljševanja kakovosti vrtne zemlje z naravnimi biološkimi snovmi. Eden od namenov tega načina vrtnarjenja je imeti ekosistem, v katerem so rastline dovolj močne, da se branijo pred škodljivci in boleznimi. V deželah, kjer pri vrtnarjenju navadno uporabljajo umetne kemične snovi, zanimanje za naravno vrtnarjenje narašča. Zakaj? Zaradi več razlogov.

 Ostanki pesticidov na sadju in zelenjavi so namreč občasno resno ogrožali zdravje. Za ponazorilo je v knjigi Pesticide Alert pisalo, da se je »poleti leta 1985 skoraj 1000 ljudi v več zahodnih [ameriških] zveznih državah in Kanadi zastrupilo z ostanki pesticida temika v lubenicah«.

Poleg tega se veliko ljudem zdi naravno vrtnarjenje način varovanja okolja. Nekateri škodljivci so postali odporni na večkratno nanašanje kemičnih pesticidov, zato so znanstveniki razvili strupe, ki so še bolj nevarni. Te močne kemične snovi so potem odtekle v podtalnico in onesnažile našo dragoceno zalogo vode.

Še ena prednost naravnega vrtnarjenja je v tem, da se na odlagališča smeti odvrže manj odpadkov. Kako je to mogoče? Veliko naših odpadkov so pravzaprav ostanki živil in vrtni odpadki. Namesto da se te naravne sestavine zavrže, se jih lahko kopiči, da se razkrojijo, in tako dobite bogato mešanico, ki se imenuje kompost. Takšna mešanica nam morda ni nekaj prijetnega, toda rastlinam je v slast!

Nenazadnje pa nekateri gledajo na naravno vrtnarjenje kot na način, da se razgibajo, uživajo v soncu, delajo z zemljo in opazujejo, kako drobna semena zrastejo v zdrave rastline. Ali se vam naravno vrtnarjenje zdi privlačno? Potem pa kar pričnimo! Najprej si bomo ogledali zemljo vašega vrta.

Kako rastline na vašem vrtu uspevajo?

Na mnogo vrtovih je prst glinena ali pa peščena. Slednja je iz velikih delcev, ki koreninskemu sistemu onemogočajo, da bi imel koristi od vode in hranilnih snovi, ki skozi takšno prst prehitro odtečejo. Glinena prst pa je po drugi strani sestavljena iz tankih plasti, ki so tako tesno skupaj, da niti voda ne more skozi trdo površino in zato odteče ali pa jo zemlja vpije in zadrži ter tako zaduši korenine rastlin.

Rastlinske korenine uspevajo v zemlji s primernim razmerjem delcev, ki zadržujejo dovolj vlage, da se korenine ne izsušijo, in hkrati omogočajo, da odvečna voda odteče. Vrtnarji to mešanico imenujejo ilovica. V takšni zemlji, ki je mešanica peska, gline, mulja in organskih snovi, zrak prosto kroži in mikroorganizmom omogoča, da opravljajo svoje delo dodajanja hranil zemlji.

Tako glineni kot tudi peščeni zemlji bi za to, da bi dosegli ravnovesje, morali dodati veliko organskih snovi – komposta. Ko zemljo skupaj s kompostom prelopatate, jo ta  obogati. Ker kompost zadržuje vlago podobno kot goba, zemlje ni treba toliko zalivati. V kompostu je na milijone koristnih bakterij, ki bodo še naprej razgrajevale razpadajoče snovi in jih predelovale v hranila, katera rastline potrebujejo za krepko rast. Kompost prav tako pomaga uravnovešati kislost zemlje, da ta ni ne preveč kisla in ne preveč bazična.

Krovne rastline z globokimi koreninami, kot je detelja ali lucerna, drobijo težko zemljo  in pomnožujejo organske snovi. Stelja, denimo plast pokošene trave ali žagovine na površju zemlje, je prav tako koristna za spremembo sestave zemlje.

Presenetljiv deževnik je izjemen družabnik v izboljšanju zemlje vašega vrta. Ko koplje tudi do 4 metre globoko v zemljo, jo zrači, proti površju prinaša najrazličnejše minerale in izboljšuje drenažo. Medtem za sabo pušča tudi iztrebke, ki imajo, kot piše v knjigi Step by Step Organic Vegetable Gardening, »petkrat več dušika, fosforja in kalija [kakor] okoliška zemlja«.

Krastače, ptiči in žuželke – prijatelji vašega vrta

‚Kaj pa vrtni škodljivci?‘ boste morda vprašali. ‚Kako se jih lahko znebim brez pesticidov?‘ Ne pozabite, da pesticidi ne uničijo samo nezaželenih škodljivcev. Odstranijo tudi koristne organizme, kot so deževniki in glive. Zapomnite si tudi, da so krastače vrtu koristne. Krastača lahko v treh mesecih poje do 10.000 škodljivih žuželk in pri tem ni izbirčna. Na njenem jedilniku so tudi sovražniki rastlin, kot so murni, stenice, gosenice kokljic, sovke, gosenice metulja gobarja in polži slinarji.

Tudi ptice so uspešne pri nadzorovanju vrtnih škodljivcev. V knjigi Gardening Without Poisons je pisalo, da so opazovali samico domačega stržka, kako je »v enem poletnem popoldnevu svoje mladiče nahranila s 500 pajki in gosenicami«. Če bi na svoj vrt radi povabili nekaj stržkov ali drugih ptičev, ki jedo žuželke, potem na vidno mesto nastavite nekaj ptičje hrane ali pa material za gnezdo. Morda boste prav kmalu videli, da so sprejeli vaše »povabilo«! Kaj pa žuželke? Mnogo žuželk, ki so koristne za vrt, preži na tiste, ki ga uničujejo. Če si priskrbite pikapolonice in jih spustite v vrtu, bodo nemudoma začele iskati svojo najljubšo jed, listne uši. Kupite lahko tudi jajčeca bogomolke in jih položite na vrt. Ko se bogomolke izležejo, požrejo skoraj vse žuželke, ki jim pridejo na pot.

Rastline in zatiranje škodljivcev

Za zatiranje škodljivcev na svojem vrtu lahko uporabljate nekatere rastline. Rastline, ki se jih škodljivci ogibajo, posadite poleg rastlin, ki potrebujejo zaščito. Glistice denimo napadajo korenine mnogih rastlin in jih oslabijo, vendar se zelo ogibajo tagetesov. Rožmarin, kadulja ali timijan, ki so posajeni v bližini zelja, pa od tega odvračajo metulje repnega belina. Vendar je ob tem še primerno opozorilo: nekatere rastline privlačijo vrtne škodljivce.

Kolobarjenje je praktičen način zatiranja škodljivcev in bolezni. Namesto da na istem mestu leto za letom gojite eno vrsto rastlin, bo morda boljše, da jih po vrtu menjavate. Tako boste pretrgali krog bolezni in napad škodljivcev.

Naravno vrtnarjenje je lahko izziv, zahteva čas in potrpljenje. Da bi zemlja postala zdrava po naravni poti, lahko traja mesece. Morda boste naleteli na ovire, in ko boste, vas bo morda mikalo, da bi posegli po škropivu. Vendar preden to naredite, se ustavite in razmislite o dolgoročnih koristih ogibanja kemičnim strupom. Če ste potrpežljivi, boste kmalu imeli vrt, ki daje okusno naravno vzgojeno zelenjavo, ki je manj dovzetna za škodljivce in bolezni kot druga zelenjava. Seveda vaš vrt ne bo popoln, toda morda boste navdušeni nad rezultati. Če torej radi vrtnarite, zakaj ne bi poskusili gojiti svojega lastnega naravnega vrta!

[Slika na strani 17]

Glinena zemlja

[Slika na strani 17]

Peščena zemlja

[Slika na strani 17]

Ilovnata prst

[Slike na strani 18]

Prijatelji vašega vrta

Krastača lahko v treh mesecih poje do 10.000 insektov

Opazovali so samico domačega stržka, kako je »v nekem poletnem popoldnevu svoje mladiče nahranila s 500 pajki in gosenicami«

Deževnik zrači zemljo in proti površju prinaša različne minerale

Najljubša jed pikapolonice so škodljive listne uši

[Slika na strani 18]

Ko zemljo skupaj s kompostom prelopatate, jo ta obogati