Materinstvo – tek čez ovire

Materinstvo je zapletena in čudovita izkušnja. Matere so deležne dragocenih trenutkov, ki jih ne bi zamenjale za nič na svetu. Kljub temu pa se nekaterim včasih zdi, da so na robu živčnega zloma. Helen svoje življenje matere primerja s tekom čez ovire. In zdi se, da je sčasoma teh ovir zmeraj več in so vse višje.

Matere morda žrtvujejo svoj prosti čas in večino družabnega življenja za to, da bi za svoje otroke res dobro skrbele. »Vedno moram biti dosegljiva,« pravi Esther, mati petih otrok. »Sproščajoče kopeli sem zamenjala za hitro prhanje, romantične večerje pa za hrano iz mikrovalovne pečice. Ne potujem veliko, mnogo je krajev, ki jih še nisem videla, in marsičesa ne morem storiti. Toda perilo je oprano in zloženo!«

Seveda bi večina mater govorila tudi o edinstvenih trenutkih veselja, ki ga občutijo pri vzgajanju otrok. Esther pravi: »Občasen nasmeh, ljubeznive besede ‚Hvala, mami‘ in prisrčni objemi – to je gorivo, ki te žene naprej.« *

 Mati se zaposli

Velika ovira, ki otežuje materinstvo, je ta, da mnoge matere opravljajo zanje običajne družinske odgovornosti, obenem pa se še zaposlijo, da bi pomagale finančno podpreti družino. Mnoge od teh mater delajo zunaj svojega doma, pa ne zato, ker bi si to želele, temveč iz nuje. Vedo, da bo njihova družina, še zlasti pa otroci, prikrajšana za marsikaj, če ostanejo doma. Njihov zaslužek – pogosto nižji od zaslužka moških, ki opravljajo primerljivo delo – je zelo pomemben.

V São Paulu na primer 42 odstotkov delovne sile predstavljajo ženske. Tamkajšnji časopis je matere, ki se ukvarjajo samo z vzgojo otrok, označil za »ogroženo vrsto«. Na afriškem podeželju je mati s svežnjem drv na glavi in otrokom na hrbtu povsem običajen prizor.

Zahtevno delovno mesto

Poleg tega trg delovnih mest morda od mater zahteva, da so v službi dolge ure, kar je še ena ovira več. In morda se zahteve pri tem še ne končajo. Ko so Mario, ki živi v Grčiji, sprejeli v službo, jo je delodajalec zaprosil, naj podpiše dokument, s katerim obljublja, da tri leta ne bo zanosila. Če bi zanosila, bi morala plačati odškodnino. Maria je dokument podpisala. Toda čez kakšno leto in pol je zanosila. Takrat ji je delodajalec pokazal ta dokument, Maria pa je šla na sodišče, da bi oporekala strategiji podjetja. Sedaj čaka na izid sojenja.

V manj skrajnih primerih delodajalci morda pritiskajo na matere, naj se po porodu čim prej vrnejo na delo. In ko se vrnejo, jim navadno delovnika prav nič ne zmanjšajo. Tako se nič ne spremeni ob dejstvu, da imajo sedaj odgovornosti tudi za zelo majhnega otroka. Ne morejo si vzeti veliko dopusta, ne da bi pri tem občutile finančno stisko. Matere pa se morajo morda ukvarjati tudi s problemi, povezanimi z drugorazrednimi ustanovami za varstvo otrok in nezadostno državno podporo.

Po drugi strani pa nekatere matere v službo ne hodijo zaradi finančnih potreb, temveč zaradi osebnega zadovoljstva. Sandra se je po rojstvu vsakega od obeh otrok odločila vrniti na delo. Spominja se, da je, ko je bila nenadoma sama doma z dojenčkom, »včasih stala in strmela skozi okno ter se spraševala, kaj počne ostali svet«. Nekatere matere pa gredo v službo zato, da bi ubežale stresu družinskega življenja. Britanski Daily Telegraph je poročal: »Nekateri starši delajo nadure, da bi lahko bili dlje časa v sorazmerno mirnem ozračju službe. To pa vodi v začarani krog, saj vse manj časa preživijo z otroki, ki so vse bolj otopeli, agresivni in se vedejo odklonilno.«

Lovljenje ravnotežja

Uravnovesiti obveznosti v službi in doma ni enostavno. Neka mati iz Nizozemske je izrazila občutke mnogih, ko je dejala: »Utrujena, utrujena, utrujena. Celo zbudim se utrujena. Ko pridem domov iz službe, sem popolnoma izčrpana. Otroci že govorijo ‚Mama je vedno utrujena‘ in ob tem se počutim krivo. Nočem opuščati službe, hkrati pa želim biti družabna mati, ki ji je vse mogoče. Toda nisem zgled popolnosti, kakor bi to želela biti.«

 Ta mati je ena od milijonov zaposlenih mater, ki so se oprijele zamisli, da lahko pogosto odsotnost deloma nadomestijo s kakovostnim preživljanjem časa z otroki, vendar so hkrati tudi ugotovile, da ima ta zamisel svoje pomanjkljivosti. Mnoge matere danes pravijo, da so ob tem, ko lovijo ravnotežje med stresom v službi in odgovornostmi doma, preveč izčrpane, prenapete in premalo plačane.

Ko so matere dolge ure stran od svojih otrok, otroci ne dobijo, kar najbolj potrebujejo: čas in pozornost svoje matere. Fernanda A. Lima, otroška psihologinja iz Brazilije, pravi, da materine vloge ne more nihče tako izpolniti, kakor jo lahko mati sama. »Prvi dve leti otrokovega življenja sta najpomembnejši,« pravi. »Otrok je še vedno premajhen, da bi razumel, zakaj mame ni pri njem.« Nadomestna oseba lahko ublaži otrokovo potrebo po materi, ne more pa je nadomestiti. »Dojenček čuti, da ni deležen materine ljubeče skrbi,« pravi Limova.

Kathy, ki dela polni delovni čas in ima hčerko, je rekla: ‚Počutila sem se tako zelo krivo, kakor da bi jo zapustila [v vrtcu]. Težko je, ko veš, da izpuščaš priložnost, da bi videl, kako tvoj otrok odrašča in se razvija. Zelo nenavadna je tudi misel, da je bolj navezana na vrtec kakor nate.‘ Neka stevardesa iz Mehike je potrdila: »Čez nekaj časa te tvoj otrok ne prepozna, ne spoštuje te enostavno zato, ker ga ne vzgajaš. Otroci vedo, da si ti njihova mama, toda nenadoma so raje z žensko, ki zanje skrbi.«

Po drugi strani pa matere, ki zaradi otrok ostanejo doma, pravijo, da morajo prenašati pokroviteljski odnos in podcenjevanje družbe, ki je oblikovana tako, da poveličuje plačano delo. V nekaterih družbah delo gospodinje nimajo več za častivreden položaj. Na ženske se torej pritiska, da si ustvarijo lastno kariero, pa čeprav dodatnega zaslužka ne potrebujejo.

Prepuščene, da se spoprijemajo same

Nadaljnja ovira materinstva je tudi naslednje dejstvo: ko pride mati domov, utrujena od celodnevnega dela, ne pride počivat, temveč nadaljuje svoja redna gospodinjska opravila. Na matere, pa naj hodijo v službo ali ne, se pogosto še vedno gleda kot na tiste, ki so prvenstveno odgovorne za to, da skrbijo za dom in otroke.

Medtem ko je vse več mater vse dlje v službi, očetje njihove odsotnosti vedno ne nadomestijo. V londonskem The Sunday Timesu je pisalo: »Kot je pokazala neka nova raziskava, je Britanija država odsotnih očetov, saj možje preživijo s svojimi otroki samo 15 minut na dan. [. . .] Mnogih mož nič kaj ne veseli preživljanje časa z družino. [. . .] Za primerjavo naj navedemo podatek, da bo britanska zaposlena mati preživela s svojimi otroki 90 minut na dan.«

 Nekateri možje se pritožujejo, da jim žena težko zaupa kakšno nalogo, ker vztraja, da je vse treba storiti natanko tako, kakor je navajena ona. »Sicer naredite narobe,« pravijo možje. Jasno je, da bo utrujena gospodinja, da bi ji mož lahko pomagal, morda morala biti pripravljena malo popustiti glede tega, kako se opravijo nekatera gospodinjska opravila. Po drugi strani pa možje tega ugovora ne bi smeli imeti za izgovor, da ničesar ne naredijo.

 Nadaljnje ovire

Nadaljnja ovira je lahko tudi globoko ukoreninjena tradicija. Na Japonskem se od mater pričakuje, da bodo otroke vzgojile tako, da bodo podobni otrokom iste starostne skupine. Če se drugi učijo igrati klavir ali slikati, se mati čuti prisiljeno, da se tega učijo tudi njeni otroci. Šole pritiskajo na starše, naj se njihovi otroci udeležujejo istih zunajšolskih dejavnosti kakor drugi otroci. Drugačnost lahko privede do tega, da jih otroci, učitelji, drugi starši in sorodniki zaradi tega nadlegujejo. Enako je v drugih deželah.

Zaradi oglaševanja in potrošništva lahko postanejo otroci zahtevni. V razvitih državah morda matere menijo, da bi morale otrokom kupiti vse, kar si želijo, ker pač vidijo druge matere, kako to kupujejo svojim otrokom. Če jim tega ne morejo kupiti, mislijo, da niso dobre matere.

Ta razprava o sodobnem materinstvu ne bi smela zasenčiti občudovanja vrednega dela milijonov marljivih, požrtvovalnih mater, ki se po svojih najboljših močeh trudijo izpolniti enega najplemenitejših ciljev – vzgojiti prihodnje generacije človeške družine. To je prednost. V Bibliji piše: »Otroci so GOSPODOV blagoslov in darilo.« (Psalm 127:3, Contemporary English Version) Miriam, mati dveh otrok, dobro predstavlja takšne matere, ko pravi: »Materinstvo kljub izzivom prinaša veselje, ki se ne da z ničimer primerjati. Nam materam je v zadovoljstvo, ko vidimo, da se otroci odzivajo na vzgajanje in discipliniranje ter postajajo odgovorni člani družbe.«

Kaj lahko materam pomaga, da bi se še bolj veselile svojega darila? V naslednjem članku je navedenih nekaj praktičnih predlogov.

[Podčrtne opombe]

[Okvir na strani 6]

»Materinski dan«

Mnoge matere v južnem delu Afrike tarejo huda revščina, neizobraženost, neodgovorni moški partnerji, pogosta zloraba in epidemija aidsa. Nedavno je južnoafriški časopis The Citizen na materinski dan poročal: »Na materinski dan bodo tisoče žensk njihovi partnerji zlorabili in nekatere bodo izgubile življenje.« Takšni problemi vsako leto na tisoče mater v Južnoafriški republiki navedejo, da zapustijo svojega dojenčka. V nedavnem dveletnem obdobju se je število zapuščenih dojenčkov povečalo za 25 odstotkov. Še hujše je, da vse več žensk naredi samomor. Pred kratkim je neka ženska iz revnega področja s svojimi tremi otroki v naročju stopila pred bližajoči se vlak. Vsi so umrli. Nekatere matere se zato, da bi priskrbele najnujnejše za preživetje, podajo v prostitucijo in prodajajo nedovoljene droge ali pa k temu spodbujajo svoje hčere.

Iz Hongkonga poročajo, da »nekatere mlade matere svojega dojenčka takoj po rojstvu ubijejo ali pa ga vržejo v smetnjak, ker ne morejo prenesti pritiskov«. V South China Morning Postu je pisalo, da so nekatere mlajše poročene ženske v Hongkongu »sedaj pod takšnim stresom, [da] se jim lahko duševno zdravje poslabša do stopnje, pri kateri naredijo samomor«.

[Okvir na strani 7]

Materinstvo v raznih deželah

Tako malo časa

❖ Neka anketa v Hongkongu je odkrila, da 60 odstotkov zaposlenih mater svojim otrokom ne posveča toliko časa, kolikor bi bilo po njihovem mnenju dovolj. In 20 odstotkov otrok, ki jih imajo zaposleni starši, do tretjega leta starosti med tednom živi stran od doma, navadno pri starih starših.

❖ Ženske v Mehiki približno 13 let svojega življenja skrbijo za najmanj enega otroka, mlajšega od pet let.

Matere in zaposlitev

❖ Na Irskem 60 odstotkov žensk ostane doma in skrbi za otroke. V Grčiji, Italiji in Španiji pa to stori približno 40 odstotkov žensk.

Pomoč doma

❖ Na Japonskem je 80 odstotkov gospodinj reklo, da si želijo, da bi jim kak družinski član pomagal pri gospodinjskih delih, še zlasti, kadar so bolne.

❖ Na Nizozemskem moški preživijo s svojimi otroki približno 2 uri na dan, za gospodinjska dela pa porabijo 0,7 ure. Ženske so z otroki kake 3 ure, z gospodinjskimi deli pa se ukvarjajo 1,7 ure.

Matere pod stresom

❖ V Nemčiji je več kot 70 odstotkov mater pod stresom. Okrog 51 odstotkov jih toži zaradi težav s hrbtenico in medvretenčnimi ploščicami. Več kot tretjina jih je stalno utrujenih in potrtih. Skoraj 30 odstotkov jih ima glavobole ali migreno.

Zlorabljane matere

❖ V Hongkongu je 4 odstotke anketiranih žensk reklo, da so bile med nosečnostjo pretepane.

❖ Glede na anketo revije Focus v Nemčiji je skoraj vsaka šesta mati priznala, da jo je njen otrok vsaj enkrat fizično napadel.

[Slike na strani 7]

Biti mati je lahko zelo stresno, saj morajo mnoge ženske loviti ravnotežje med službo in družinskim življenjem