Pisma bralcev

Potravmatska stresna motnja (PTSM) Ko sem prejela revijo Prebudite se!, 22. avgust 2001, z naslovom »Spoprijemanje s potravmatskim stresom«, sem bila tako presenečena, da nisem mogla nehati jokati. Nenehno sem molila, da bi me Jehova poučil, kako naj se spoprimem s PTSM. Mislila sem, da sem ničvredna, zato sem počasi izgubljala samospoštovanje. Danes sem prejela odgovor na moje molitve. Ne najdem besed za to, koliko mi ti članki pomenijo, tako duhovno kot čustveno.

Č. K., Japonska

Star sem 40 let in zaradi otroštva me muči potravmatska stresna motnja. Vaši članki so odgovorili na molitve. So spodbudni in koristni. Hvala vam za tako sprevidevne članke. Še naprej jih objavljajte!

R. D. M., Združene države

Živeti s to motnjo in jo prenašati, je bolečina, ki jo je zelo težko izraziti. Moj oče je bil alkoholik in od otroštva sem bila žrtev njegove jeze in nasilja. Bila sem tudi spolno zlorabljena. Vesela sem bila, da je v članku poudarjeno, da tisti s PTSM težijo k samoobtoževanju in potrebujejo zelo veliko spodbud. Jehovu in vsem vam se iskreno zahvaljujem za te čudovite članke.

J. S., Japonska

Članki, kot so ti, nam pomagajo, da smo zadevi kos čustveno, prav tako pa nas tudi duševno okrepijo, da nam lahko gre na boljše. Prosim, še naprej pišite te potrebne članke, ki nam pomagajo, da lahko razumemo sami sebe!

C. L., Združene države

Diagnosticirali so mi PTSM, toda edino, kar sem vedela o tej motnji, je bilo, da se posameznik vedno znova spominja nekega dogodka. V vaših člankih ste pojasnili podrobnosti o simptomih. Včasih sem krivila sebe in mislila, da mi je duhovnost močno oslabela. Zelo mi je pomagalo dejstvo, o katerem naj bi razmislili, in sicer, da ni pomembno, kakšne se vidimo mi, ampak kakšne nas vidi Jehova.

J. S., Japonska

Težko sem brala te članke, ker sem ob branju jokala. Pretekli dve leti sem se vedno znova spominjala noči, ko mi je ded zaradi srčnega infarkta umrl na rokah, in imela tudi nočne more. Na krščanskih shodih sem veliko jokala. Ta članek mi je pomagal razumeti, zakaj še vedno tako zelo trpim. Sedaj vem, kam naj se obrnem po pomoč – k najbolj ljubečemu in skrbnemu nebeškemu Očetu in njegovi organizaciji.

P. T., Avstralija

Pred petimi leti sem v avtomobilski nesreči izgubila moža in leto dni kasneje sem pričela doživljati nenavadne fizične simptome. Ko sem dobila to revijo, sem globoko občutila, da sta Jehova in njegova organizacija tista, ki to najbolje razumeta. Že samo ta občutek mi je dal novih moči, ki sem jih potrebovala, da vztrajam. Iskreno se vam zahvaljujem za vse vaše delo!

A. K., Japonska

Branje Biblije Iz dna srca se vam zahvaljujem za članek »Mladi vprašujejo: Kaj lahko storim, da bi me branje Biblije bolj veselilo?«. (22. avgust 2001) Stara sem 17 let. Nikoli nisem v celoti prebrala Biblije. Včasih sem branje opustila samo zato, ker sem menila, da sem preveč zaposlena, ali pa se mi je zdelo, da mi prebrano pravzaprav sploh ne bo koristilo. Toda v članku omenjeni mladi zares uživajo v branju Biblije in imajo od tega koristi. To me je resnično spodbudilo, da sem si jo tudi sama želela prebrati. Sedaj hočem vztrajati in ne obupati.

J. T., Japonska