Vam dostopna hranljiva živila

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ MEHIKE

ANGÉLICA je z desetčlansko družino živela v podeželskem mestecu v mehiški državi Oaxaca. Bili so revni, njihovo prehrano pa so sestavljale koruzne tortilje, fižol, omake iz pekoče paprike, na vodi kuhan riž, sladek kruh in čaj. »Nismo veliko zrasli,« pravi Angélica. »Bili smo majhni in suhi. Pogosto smo zboleli – imeli smo trebušne težave, parazite in bili velikokrat prehlajeni.«

Angélica in njena družina so se odločili preseliti v mesto Mexico, v upanju da bi našli delo, ki bi jim omogočilo izboljšati njihove  ekonomske razmere. Meni, da sedaj jedo veliko bolje, saj k njihovi prehrani spadajo mleko, jajca, meso, smetana, malo zelenjave in mnogo različnih predelanih živil. Ali pa je njihova prehrana zares vsebinsko bogatejša?

Koliko je slabo prehranjenih?

Po svetu je kakih 800 milijonov ljudi v nevarnosti, da bodo umrli zaradi preslabe prehrane. Glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) iz leta 1998 je s slabo prehrano povezanih približno 50 odstotkov smrti med otroki, mlajšimi od pet let. Tudi tisti, ki jim uspe preživeti, so pogosto šibkega zdravja.

Po drugi strani pa je po trditvah nekaterih kar 800 milijonov ljudi v nevarnosti, da bodo umrli zaradi pretiranega uživanja hrane. Neuravnovešena prehrana lahko vodi v kronične bolezni, kot so debelost, ateroskleroza, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, ciroza in različne vrste raka. SZO povzema zadevo z besedami: »Slaba prehranjenost zajema cel spekter bolezni, tudi nedohranjenost, pomanjkanje določenih hranljivih snovi in pretirano hranjenost; poleg tega ubija, hromi, ovira, pohablja, oslepljuje in slabi človeški razvoj v resnično masovnem obsegu po vsem svetu.«

V isti državi sta lahko nedohranjenost in debelost. V istem domu je lahko otrok preslabo prehranjen, odrasli pa imajo kronične težave z debelostjo. V nekaterih primerih je odrasel človek, ki je bil kot otrok nedohranjen, debel. Slednje se lahko zgodi tistim, ki se preselijo iz dežele v mesto.

Mnogi ne razumejo zveze med svojim zdravstvenim stanjem in prehranjevalnimi navadami. Morda je to tako, ker se učinek neustrezne prehrane na zdravje ne pokaže takoj. Toda zdrava  prehrana lahko prepreči mnoge bolezni. SZO pravzaprav ocenjuje, da bi lahko z boljšimi prehranjevalnimi navadami in gibanjem preprečili do 40 odstotkov primerov raka. Toda kako lahko izboljšate svojo prehrano?

Kako izboljšati prehrano

Nekateri menijo, da se hrana deli na tri glavne skupine. V prvi so žita, kot so koruza, pšenica, riž, oves, rž, ječmen in proso, ter gomolji, kot sta krompir in jam. Ti ogljikovi hidrati so hiter dobavitelj energije. V drugi skupini so stročnice, kot so fižol, soja, leča, čičerika in bob, ter nekatere vrste živil živalskega izvora, na primer meso, ribe, jajca ter mleko in mlečni izdelki. Te so vir beljakovin, železa, cinka in mnogih vitaminov. V tretji skupini sta sadje in zelenjava s potrebnimi vitamini in minerali, zagotavljata pa tudi vlaknine in priskrbujeta energijo. Sta edini naravni vir vitamina C.

Po mnenju dr. Héctorja Bourgesa, direktorja za prehrano na salvadorskem Zubiranskem državnem inštitutu za medicino in prehrano v Mehiki (INCMNSZ), mora biti zdrava prehrana celostna, zadostna in uravnovešena. Predlaga, naj »bo v vsakem obroku vsaj ena vrsta hrane iz vsake skupine ter naj bodo živila iz vsake skupine kar se da raznolika in različno pripravljena«.

Razmislimo na primer o Maríi. S svojo družino je živela v Atopixcu, podeželski skupnosti v mehiški zvezni državi Hidalgo. Bili so zelo revni, njihova glavna hrana pa so bile tortilje, fižol, testenine, riž in pekoča paprika. Nasprotno od Angélicine družine, omenjene na začetku, so k njihovi prehrani spadale tudi bučke, ameriški jajčevci, gobe in jušna zelenjava (na primer tolščak in metlika), ki so jo veliko nabrali na podeželju. Včasih so pojedli tudi kakšno sezonsko sadje. Zaradi takšnega prizadevanja so bili bolj zdravi.

Dr. Adolfo Chávez, vodja oddelka za prehrano in vzgojo o prehrani pri INCMNSZ, priporoča, naj živalskih proizvodov ne rabimo kot glavni del prehrane, temveč naj bodo dopolnilo jedem. Neko jed lahko denimo pripravite le z nekaj jajci in dodate krompir, fižol in kakšno drugo zelenjavo. »Pri prehrani je to znano kot ‚obogatitev‘,« pravi dr. Chávez. Vendar pazite: sadje in zelenjavo vedno temeljito operite, še posebej tisto, ki se jo bo jedlo presno.

Prehrana mora biti prilagojena tudi vsakemu posamezniku, pri čemer je treba upoštevati dejavnike, kot so starost, spol in življenjski slog. Nekateri so predlagali, da bi odrasli pri vsakem obroku morali pojesti dvojno količino sadja in/ali zelenjave ter povečati uživanje neoluščenih žitaric in stročnic. Nekateri so priporočali, naj pri vsakem obroku užijemo le malo živil živalskega izvora in raje izberemo ribe, piščanca brez kože in pusto meso. Predlagajo tudi, naj omejimo uživanje maščob in sladkorjev.

Včasih lahko svojo prehrano izboljšajo tudi tisti, ki živijo v državah v razvoju in jih tare revščina. Kako? Tako da izbirajo živila, ki so hranljiva, skrbijo za njihovo raznolikost in jih združujejo, na primer žitarice in stročnice. Z malo mesa ali jajc povečajo hranilno vrednost jedi. In izkoristijo zelene rastline, ki rastejo na njihovem področju, ter sezonsko sadje.

Naš Stvarnik daje »hrano iz zemlje«, ki je ljudem v veselje. (Psalm 104:14) Biblija v Propovedniku 9:7 piše: »Pojdi, jej z veseljem.« Z uravnovešenostjo in zmernostjo nam nedvomno lahko koristijo okusna in hranljiva živila, ki nam jih je priskrbel Stvarnik.

[Slika na strani 26]

PRVA SKUPINA: žita in gomolji

[Slika na strani 26]

DRUGA SKUPINA: stročnice, meso, ribe, jajca ter mleko in mlečni izdelki

[Slika na strani 26]

TRETJA SKUPINA: sadje in zelenjava