Čudež nojevega jajca

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ JUŽNOAFRIŠKE REPUBLIKE

NOJEVO jajce leži nepremično v inkubatorju in ne daje slutiti, kaj se dogaja v njem, tudi ne presenetljive predstave, ki se bo kmalu pričela. A tukaj na farmi nojev imamo priložnost, da se poučimo o presenetljivi rasti noja, ki se prične z izleganjem jajc.

Negovanje jajc

Mati nojevka v preprosto gnezdo v pesku izleže smetanastobela jajca, od katerih vsako tehta do 1,45 kilograma. * Vsak dan potem delavci nova jajca prenesejo v inkubatorje na farmi. Tam bodo ostala približno šest tednov.

Za inkubirana jajca je to čas negovanja. Hranijo jih na toplem in prijetnem pri temperaturi okoli 37 stopinj Celzija, kar je pravšnja temperatura za piščeta, da se v jajcih razvijejo. Da se rumenjak ali zarodek ne bi sesedel na dno jajca in se prilepil na jajčno opno, so jajca na posebnih podstavkih, na katerih se avtomatično obračajo, ali pa jih rejec vsak dan obrača ročno. S tem se posnema nojeve starše, ki v peščeni valilnici v stepi redno obračajo jajca.

Pogled v notranjost

Kako pa lahko vemo, kaj se dogaja znotraj jajčne lupine? Rejec nežno vzame jajce in ga položi v luknjo na vrhu škatle, v kateri je močna žarnica. S tem postopkom, znanim kot presvetljevanje, vidi rejec obris presenetljivega dogajanja v jajcu. Rejec občasno presvetljuje jajca, da preveri napredovanje življenja v lupini. Če nekaj presvetljevanj pokaže, da jajce v sredini ostaja tekoče, je očitno neplodno, zato ga rejec ne vrne v inkubator.

V 39 dneh, kolikor je nojevo jajce v inkubatorju, se znotraj porcelanaste lupine prične čudežna rast. Sočasno se oblikuje zračni mešiček, ki sčasoma zavzame približno tretjino razpoložljivega prostora v jajcu. * Neizvaljenim mladičem v jajcih postane precej tesno, zato se postavijo v položaj za izhod iz nastalih razmer. Pred tem pa je potreben še pomemben proces – rumenjakova vrečka mora iti skozi popkovnico in popek v njihov drobceni trebuh. To je življenjsko pomembno, ker so v rumenjakovi vrečki hranila in energija, katero bodo mladiči kmalu potrebovali, ko se bodo prebijali v zunanji svet.

Prediranje jajčne lupine

Končno nastopi veliki dan in mi smo tukaj, da vse to vidimo. Preden se mladiči lahko lotijo same lupine, morajo predreti skozi opno v zračni mešiček. V nasprotju z drugimi mladiči, ki imajo jajčni zob, da predrejo lupino, imajo noji zaščitni sloj, ki jim pomaga obvarovati konico njihovega mehkega kljuna. Mladič tako zavarovan kljun prisloni ob  notranjost lupine in s tilnikom pritiska ob opno, ki ga loči od bližnjega zračnega mešička. Po mnogem pritiskanju in drgnjenju se ta opna nazadnje le pretrga. Na ta način, znan kot prekljuvanje, lahko mladič zavzame celoten prostor v jajcu. (Glej shemo A.)

Mladičeva drobcena pljuča končno dobijo svoj prvi vdih zraka! Njegova pljučka sedaj delujejo. Vendar je zaradi vsega truda v utesnjenem jajcu neznosno zadušljivo. Zato mladič sedaj ne more odnehati. Mora se še naprej naprezati in predreti še samo lupino. Z glavo z vso močjo neprestano suva nazaj in s konico kljuna udarja ob notranjost lupine. Naenkrat izčrpano pišče vidi kanček svetlobe, ko se na lupini pojavi majhna razpoka in skozi njo občuti pravi sveži zrak! (Glej shemo B.)

Po zelo potrebnem počitku si mladiček zopet pridobi dovolj moči, da nadaljuje trenje počene lupine. Pomaga si tudi z desno nogo ter drobcenim zaščitenim kljunom. Kot majhen Goljat potem mladič počeni del lupine razpre, poskuša sesti in gleda zunanji svet kar se da dostojanstveno in samozavestno, kot novoizvaljeni opotekajoči se noj sploh lahko. (Glej shemo C.)

 Zakaj rejec ne pomaga mladiču iz njegove zdrobljene lupine? To je v dobro samega mladiča. Nekaj časa traja, preden mladič vsrka jajčni rumenjak skozi popek, ki se potem skrči in zapre. Zapeljan pomočnik, ki bi skušal pospešiti proces, lahko poškoduje krhko majceno bitje ali pa ga izpostavi nevarni okužbi.

Kakor koli že, mladiči so tukaj na farmi končno prišli iz lupin. Za nas opazovalce je vznemirljivo spremljati, kako iz kupa zdrobljenih lupin na dan prihajajo nojevi mladiči, ki so sicer utrujeni, a zmagoviti.

Snidenje s krušnimi starši

Čez nekaj časa topel zrak iz inkubatorja posuši žametno mehko perje mladičev in tako postanejo nadvse srčkani in puhasti. Potem jih dajo ven na sonce v majhno ogrado. Zdi se, da v tem zelo uživajo! Končno lahko razgibajo svoje majave majhne noge, po čemer so tako hrepeneli.

Naslednji dan je za puhaste mlade ptiče zelo pomemben. Snidejo se s svojimi krušnimi starši – odraslimi noji, ki bodo naslednje tri mesece skrbeli zanje. Do sedaj mladički še niso bili lačni, ker so hrano črpali iz jajčnega rumenjaka. Nekaj dni po izvalitvi postanejo nekoliko lačni. Toda kaj lahko jedo? Na naše presenečenje mladiči pričnejo jesti sveže iztrebke krušnih staršev! To, kot pojasni rejec, jim utegne pomagati pri jačanju njihovega še nerazvitega imunskega sistema.

Samo poglejte te malčke, kako divje skušajo dohitevati velikanske korake svojih krušnih staršev! To vsekakor zahteva veliko truda. Vendar nojevi mladiči rastejo neverjetno hitro – presenetljivih 30 centimetrov na mesec. Zares je osupljivo, da lahko že v enem mesecu spremljajo dosti večje odrasle noje.

Ko so mladostniki stari šest mesecev, so popolnoma odrasli in visoki skoraj 2,5 metra. Težko je verjeti, da so bila ta vitka bitja – z dolgim vratom in nogami – pred samo sedmimi meseci le nepremična jajca v inkubatorju farme nojev.

[Podčrtne opombe]

[Shema na strani 23]

(Lega besedila – glej publikacijo)

PROCES IZVALITVE

A

B

C

[Vir slike]

Viri skic: Dr. D. C. Deeming

[Slika na strani 23]

Veliki dan – mladiči se izvalijo iz jajc!

 [Navedba vira slike na strani 25]

John Dominis/Index Stock Photography