Ali globalizacija res lahko reši naše težave?

»Svetovna soseska, ki jo imamo danes, je kakor večina sosesk daleč od idealne, saj ima veliko nepopolnosti. Z vsemi njenimi prebivalci se ne ravna pošteno in nimajo enakih možnosti. Milijoni so tako prikrajšani, da se celo ne počutijo del soseske.« (»NAŠA SVETOVNA SOSESKA«)

FATIMA živi v velikem afriškem mestu in meni, da je srečna. Ima vsaj hladilnik. Toda s svojo družino domuje v baraki iz pločevine, postavljeni ob treh marmornatih grobnicah. Podobno kot pol milijona drugih stanovalcev tudi ona živi na velikanskem pokopališču in celo tukaj je vedno večja gneča. »Preveč ljudi se seli sem,« pojasnjuje, »še posebno v grobnice.«

Kakih 15 kilometrov od Fatiminega doma je nov ekskluziven stanovanjski predel z izvrstnimi restavracijami in igriščem za golf s 27 polji. Cena ene runde golfa je višja od mesečne plače na prebivalca v tej afriški državi. V mestu je vedno pustošila revščina, toda igrišča za golf, ki so simbol elite, so hkrati novost in dražilo. V naši svetovni soseski sta razkošje in huda revščina le stežka v sožitju.

Vadi Hadramaut, ki vijuga po suhi jemenski deželi na Bližnjem vzhodu, je stara karavanska pot, posuta s starodavnimi mesti. Na prvi pogled se zdi, da se je v tej odročni dolini čas ustavil. Toda zunanji videz je lahko varljiv. V bližnjem mestu Saywūn je muzej pri pripravi spletne strani s predstavitvijo vseh svojih dragocenosti prosil za pomoč univerzitetno diplomantko. Čeprav je dekle iz tega kraja, je študirala v Ohiu (ZDA). Danes lahko bolj kot kdaj prej potujejo po svetu tako ljudje kot zamisli.

 Nekaj tisoč kilometrov proti zahodu v Sahari se po osamljeni cesti počasi proti jugu premika skupina treh tovornjakov. Mashala, eden od voznikov, pojasni, da prevaža televizijske sprejemnike, videorekorderje in satelitske antene. Zaradi gledanja ameriških informativnih oddaj je na tekočem s svetovnimi dogodki. »[V mojem mestu] imamo vsi satelitske antene,« pojasni. Na zemlji so le redki kraji, kamor še niso segla svetovna občila.

Neprestani pretok ljudi, zamisli, novic, denarja in tehnike po vsem svetu je ustvaril novo svetovno sosesko, kar je lahko koristno. Globalizacija pomaga oglaševati krajevno kulturo v Jemnu in omogoča, da Mashala zasluži s tritedenskim potovanjem do 3400 evrov. Toda denar ne pricurlja do vsakogar. Fatima in njeni sosedje opazujejo, kako redki posamezniki uživajo koristi globalizacije, medtem ko sami še vedno tičijo v revščini.

Čeprav naša svetovna soseska nikakor ni popolna, pa procesa globalnega združevanja verjetno ni mogoče preobrniti. Ali bodo ljudje ugasnili svoje televizijske sprejemnike, odvrgli svoje mobilne telefone, uničili svoje računalnike in nehali potovati v druge dežele? Ali se bodo države poskusile popolnoma osamiti od preostalega sveta, tako politično kot gospodarsko? To se zdi povsem neverjetno. Nihče noče zavreči koristi globalizacije. Toda kaj je s težavami, ki pridejo z njo? Te povzročajo vedno večjo zaskrbljenost in vplivajo na življenje vsakega posameznika. Preglejmo na kratko nekaj resnejših stranskih učinkov globalizacije.

Vedno globlji prepad

Svetovno bogastvo ni bilo nikoli pravično razdeljeno, toda gospodarska globalizacija je prepad med bogatimi in revnimi še poglobila. Resnično se zdi, da je nekaterim državam v razvoju koristilo združevanje s svetovnim gospodarstvom. Izvedenci menijo, da se je v preteklih desetih letih v Indiji število ljudi, ki živijo pod mejo revščine, znižalo z 39 odstotkov na 26 in da so se razmere podobno izboljšale v Aziji kot celoti. Neka raziskava kaže, da je leta 1998 le 15 odstotkov vzhodnoazijskega prebivalstva živelo z manj kot 250 tolarji na dan, medtem ko je bilo pred desetimi leti takšnih 27 odstotkov. Vendar pa svetovne razmere niso tako rožnate.

V podsaharski Afriki in nekaterih drugih manj razvitih pokrajinah se je v zadnjih 30 letih dohodek pravzaprav znižal. »Mednarodna skupnost [. . .] dopušča, da kake tri milijarde ljudi – skoraj polovica vsega človeštva – živi z bornimi 500 tolarji ali celo manj  na dan, in to v svetu, ki je tako bogat kot še nikoli prej,« poudarja Kofi Anan, generalni sekretar ZN. Eden glavnih vzrokov za ta velikanski družbeni prepad je iskanje lastne finančne koristi. »Po vsem svetu zasebnim finančnim trgom spodleti, kar se tiče zelo revnih,« pojasnjuje Larry Summers, bivši ameriški sekretar za finance. »Vodilne banke se ne skušajo uveljaviti v revnih skupnostih, saj tam ni denarja.«

Velikanska razlika med dohodkom bogatih in revnih ločuje ljudi in celo države. Nedavno je premoženje najbogatejšega moža v Združenih državah preseglo skupno neto premoženje več kot 100 milijonov njegovih sodržavljanov. Globalizacija je prispevala tudi k razvoju bogatih multinacionalnih družb, ki so dejansko prevzele nadzor nad svetovnim trgom za določene izdelke. Leta 1998 je denimo samo deset družb nadzorovalo 86 odstotkov 295 milijard evrov vredne telekomunikacijske industrije. Gospodarska moč in vpliv teh multinacionalk sta pogosto večja kot vladna in, kot poudarja Amnesty International, »človekove pravice in pravice delavcev niso prve na njihovem dnevnem redu«.

Razumljivo je, da so organizacije za človekove pravice zaskrbljene zaradi kopičenja svetovnega bogastva v rokah privilegirane peščice ljudi. Ali bi radi živeli v soseski, kjer najbogatejših 20 odstotkov zasluži 74-krat več od najrevnejših? In televiziji se lahko zahvalimo, da siromašnih 20 odstotkov človeštva zelo dobro ve, kako živijo njihovi bogati sosedje, čeprav imajo le malo možnosti, da se bodo njihove razmere kaj izboljšale. Takšna skrajna nepravičnost v svetovni soseski nedvomno seje številne nemire in razočaranja.

Globalizacija kulture

Drugo področje, ki povzroča zaskrbljenost, je povezano s trčenjem kultur in širjenjem pridobitniških vrednot. Izmenjava zamisli je pomembna značilnost globalizacije in nič ne ponazarja tega izrednega pojava bolje kot internet. Na žalost pa se internet ne uporablja samo za širjenje koristnih informacij, kulture in trgovine. Nekatere spletne strani pospešujejo pornografijo, rasizem in igre na srečo. Nekatere celo vsebujejo natančna navodila za izdelavo bombe doma. Kot poudarja Thomas L. Friedman, »so na internetu težave oddaljene le nekaj klikov z miško. Odtavate lahko v virtualno neonacistično pivnico ali pornografsko knjižnico, [. . .] in nikogar ni, ki bi vas ustavil ali pa usmeril.«

Na človekovo razmišljanje pa veliko vplivata tudi televizija in film. Sporočila s svetovnih filmskih platen pogosto pridejo iz Hollywooda, glavne svetovne tovarne izmišljotin. Vrednote, ki jih ta obsežna zabavna industrija odseva, pogosto pospešujejo pridobitništvo, nasilje ali nemoralnost. Te vrednote so morda v popolnem nasprotju s krajevno kulturo številnih držav po svetu. In vendar se zdi vladam, učiteljem in staršem nemogoče zadržati ta tok.

 »Radi imamo ameriško kulturo,« je pojasnil prebivalec Havane (Kuba) nekemu severnoameriškemu obiskovalcu. »Poznamo vse vaše hollywoodske zvezde.« Zahodna kultura oglašuje tudi hitro prehrano in brezalkoholne pijače. Neki malezijski poslovnež je pripomnil: »Tukaj imajo ljudje radi vse, kar je zahodnega, še posebej ameriškega. [. . .] Hočejo jesti takšno hrano in biti takšni.« Rektor kolidža v Havani je žalosten priznal: »Kuba ni več otok. Otokov sploh ni več. Obstaja samo en svet.«

Vdirajoča zahodna kultura vpliva na upe in želje ljudi. »‚Ne zaostajati za sosedi‘ ne pomeni več truditi se, da bi potrošili toliko kot najbližji sosed, ampak posnemati življenjski slog bogatih in slavnih iz filmov in televizijskih oddaj,« je pisalo v Poročilu o človekovem razvoju 1998. Očitno velika večina človeštva ne bo nikoli dosegla takšnega življenjskega sloga.

Ali je globalizacija rešitev?

Kakor za mnoge človekove projekte se je tudi za globalizacijo izkazalo, da je koristna in škodljiva. Nekaterim pomeni gospodarske prednosti, pa tudi uvedbo globalnih komunikacij. Kljub temu daje prednost bogatim in vplivnim pred revnimi in prikrajšanimi. In pravzaprav so globalizacijo bolje izkoristili zločinci in bolezenski virusi kot pa vlade. (Glej okvirja na straneh 8 in 9.)

Globalizacija je zelo povečala težave, ki so že bile v našem nepopolnem svetu. Namesto da bi ponudila rešitev svetovnih problemov, je postala del problema. Družbene razlike so se povečale in razočaranje se je nakopičilo. Vlade po svetu si prizadevajo izkoristiti globalizacijo, medtem ko ščitijo svoje državljane pred njenimi slabimi stranmi. Ali jim bo uspelo? Ali je morda rešitev v prijaznejši globalizaciji? Ti vprašanji bo preučil naslednji članek.

 [Okvir/slike na straneh 8, 9]

GLOBALIZACIJA KRIMINALA IN TERORIZMA

Na žalost prodajne in trgovske pripomočke kriminalci zlahka spremenijo v svoje pripomočke. »Tako kot so bile multinacionalne korporacije gonilna sila v globalizaciji svetovnega gospodarstva, tako so bile tudi ‚kriminalne multinacionalke‘ – združenja organiziranega kriminala – hitre pri izkoriščanju globalizacije,« pojasnjuje Poročilo o človekovem razvoju 1999. Kako je globalizacija koristila organiziranemu kriminalu?

Karteli za preprodajo drog so našli celo vrsto novih priložnosti za pranje svojega milijardnega dobička. Zaradi ukinitve številnih carinskih nadzorov in vedno večjega pretoka ljudi karteli veliko lažje prenašajo nezakonite droge iz ene države ali celine na drugo. Zanimivo je, da se je v 1990-ih proizvodnja kokaina podvojila, proizvodnja opija pa se je potrojila. Mednarodne mafijske skupine dobro zaslužijo tudi s prostitucijo, zato vsako leto pošljejo kakih 500.000 žensk in deklic v zahodno Evropo – večino proti njihovi volji.

Kriminalna združenja so podobno kot multinacionalne korporacije v zadnjih letih združile svoje moči. Številne delujejo po vsem svetu in imajo po ocenah skupaj letno 1,7 bilijona evrov dobička – več kot je bruto nacionalni proizvod Francije. *

Tudi internet se je pokazal kot odlično orodje za nepoštene računalniške strokovnjake. Leta 1995 je neki heker ukradel informacije, ki so bile baje vredne 1,1 milijona evrov, pa tudi 20.000 številk osebnih kreditnih kartic. »Kraja je z novo tehniko manj tvegana in bolj donosna,« je pojasnil španski bančnik José Antonio Soler.

Pripomočke globalizacije uporabljajo tudi teroristi. Zaradi svetovnega poročanja o novicah je mogoče z ugrabitvijo peščice zahodnih turistov v odročnem kotičku našega planeta takoj vzbuditi zanimanje javnosti za katero koli politično krivico.

 NEZAŽELENI »POTNIKI«

Podobno kakor lahko po svetu potujejo ljudje lahko tudi bolezni in nekatere med njimi so smrtonosne. »Izjemen porast svetovnega pretoka ljudi, blaga in zamisli je gonilna sila za globalizacijo bolezni,« pojasnjuje profesor Jonathan M. Mann, izvedenec za epidemije. »Svet je nenadoma postal veliko bolj dovzeten za izbruh in, kar je še nevarnejše, za množično, celo svetovno širjenje novih in starih nalezljivih bolezni.«

Nič ne predstavlja te nove svetovne dovzetnosti bolj osupljivo kot pandemija aidsa, zaradi katere trenutno umre kake tri milijone ljudi letno. V nekaterih afriških deželah se zdravstveni delavci bojijo, da bosta zaradi bolezni sčasoma umrli dve tretjini vseh mlajših moških in žensk. »Kljub tisočletju epidemij, vojn in lakote še nikoli prej v zgodovini ni bilo tako visoke stopnje umrljivosti med mladimi,« poroča Skupni program Združenih narodov za hiv/aids.

Mikrobi in virusi pa niso edini nezaželeni vsesvetovni »potniki«. Rastline, žuželke in druge živali so ušle iz svojega naravnega okolja ter vdrle na druge celine. Neka vrsta strupene kače iz Avstralije trenutno naseljuje tihomorska otočja, zdi se namreč, da je prišla z letalom kot slepi potnik. Iztrebila je že skoraj vse gozdne ptice na Guamu. Vodni hiacint iz Južne Amerike se je razširil v 50 tropskih dežel, kjer ovira pretočnost kanalov in uničuje ribnike. »Vsako leto stanejo vdirajoči ‚tujci‘ svetovno gospodarstvo morda stotine milijard dolarjev, povzročajo pa tudi širjenje bolezni in množično uničevanje okolja,« poroča International Herald Tribune.

[Podčrtna opomba]

[Slike]

TIHOTAPLJENJE DENARJA

V pošiljki plišastih medvedkov

TIHOTAPLJENJE KOKAINA

V počitniškem vozilu, zaseženem na mejnem prehodu, so našli kokain v vrednosti 4,5 milijona evrov

BIOTERORIZEM

Vojaki iščejo bakterijo vraničnega prisada na Kapitolu v Washingtonu (DC)

EKSPLOZIJE BOMB

V Izraelu eksplodira bomba, nameščena v vozilu

SVETOVNO ŠIRJENJE AIDSA

Na jugu Afrike je epidemija aidsa tako obsežna, da nekatere državne bolnišnice ne sprejemajo več bolnikov

VDIRANJE VRST

Rjavi drevolazi so skoraj iztrebili gozdne ptice na Guamu

VODNI HIACINT

Ta rastlina ovira pretočnost kanalov in prerašča rečna obrežja v kakih 50 deželah

[Vir slike]

Tihotapljenje denarja in kokaina: James R. Tourtellotte and Todd Reeves/U.S. Customs Service; bioterorizem: AP Photo/Kenneth Lambert; goreči avtobus: AP Photo/HO/Israeli Defense Forces; otrok: AP Photo/Themba Hadebe; kača: Photo by T. H. Fritts, USGS; vodni hiacint: Staff CDFA, California Dept. of Food & Agriculture, Integrated Pest Control Branch

[Slika na strani 7]

Gospodarska globalizacija je poglobila prepad med bogatimi in revnimi

[Vir slike]

UN PHOTO 148048/J. P. Laffont - SYGMA

[Slika na strani 10]

Internet se uporablja za širjenje terorizma