Globalizacija – upi in bojazni

»Globalizacija je veliki gospodarski dogodek naše dobe. [. . .] Milijardam ljudi po vsem svetu prinaša možnosti, kakršnih doslej še ni bilo.« (MARTIN WOLF, FINANČNI KOLUMNIST)

»Vsi mi, Zemljani, smo ena velika družina. Nova doba predstavlja nove izzive in nove globalne težave, kot so ekološke katastrofe, izčrpanje naravnih virov, krvavi spopadi in revščina.« (EDVARD ŠEVARDNADZE, PREDSEDNIK GRUZIJE)

DECEMBRA 1999 so srečanje Svetovne trgovinske organizacije v Seattlu (ZDA) zmotili nemiri. Policija je, da bi vzpostavila red, uporabila solzivec, gumene krogle in poprovo razpršilo. Nazadnje so aretirali na stotine protestnikov.

Kaj je izzvalo to tako imenovano bitko v Seattlu? Dolg seznam skrbi glede izgube delovnih mest, okolja in nepravičnosti v družbi. Toda če povemo preprosto, so se protestniki bali globalizacije – njenega učinka na ljudi in planet.

Njihove bojazni se niso nič zmanjšale. Od leta 1999 so postali protiglobalizacijski protesti večji in močnejši. V nekaterih primerih sedaj svetovni voditelji skušajo prirejati konference v odmaknjenih področjih, kjer bi protestniki le stežka ovirali razprave.

Seveda pa vsem globalizacija ne pomeni grožnje. Medtem ko jo nekateri obsojajo kot vir svetovnega zla, jo drugi pozdravljajo kot zdravilo za večino svetovnih težav. Res je, da se ta trajajoča razprava morda zdi večini človeštva nepomembna, med temi pa je tudi veliko takih, ki si le približno predstavljajo, kaj pravzaprav globalizacija je. A ne glede na vaše gledišče globalizacija že vpliva na vas in bo v prihodnosti verjetno še bolj.

Kaj točno je globalizacija?

Z izrazom »globalizacija« nekateri opisujejo vse večjo vsesvetovno soodvisnost narodov in dežel. Približno v zadnjem desetletju se je ta proces pospešil večinoma zaradi velikanskega tehničnega napredka. (Glej okvir na strani 5.) V tem času so razdiralni bloki iz časa hladne vojne skoraj izginili, trgovinskih omejitev skorajda ni več, glavni svetovni finančni trgi se združujejo in potovati je cenejše in lažje.

To naraščajoče vsesvetovno združevanje je pustilo celo vrsto posledic od gospodarskih, političnih in kulturnih do ekoloških. Na žalost so nekatere od teh posledic lahko negativne. V izdaji Združenih narodov Poročilo o človekovem razvoju 1999 je pojasnjeno: »Življenja ljudi po zemlji so med seboj povezana še globlje, močneje in neposredneje kot  kadar koli prej. To odpira pot številnim priložnostim ter daje nov zagon dobremu in slabemu.« Kot številni drugi človeški dosežki ima tudi globalizacija svoje dobre in slabe strani.

Upi za srečnejši svet

Globalizacija »je svet obogatila v znanstvenem in kulturnem pogledu, številni pa imajo od nje tudi gospodarsko korist,« trdi Nobelov nagrajenec za ekonomijo Amartya Sen. Tudi Poročilo o človekovem razvoju 1999 poudarja, da globalizacija »obeta velikanske možnosti za izkoreninjenje revščine v 21. stoletju«. Vzrok za takšen optimizem je izjemna blaginja, katera je sledila globalizaciji. Po svetu ima danes povprečna družina trikrat večji dohodek, kot ga je imela pred 50 leti. *

Nekateri analitiki pa vidijo še eno prednost gospodarskega združevanja, saj menijo, da bodo zaradi tega dežele vse bolj nerade začenjale vojno. Thomas L. Friedman v svoji knjigi The Lexus and the Olive Tree trdi, da je globalizacija »večja spodbuda za izogibanje vojni, višji pa so tudi stroški vojskovanja in to na več načinov kot kdaj prej v sodobni zgodovini«.

Več sodelovanja med ljudmi lahko tudi obeta izboljšanje globalne solidarnosti. Nekatere organizacije za človekove pravice so izkoristile internet za to, da bi uspešno širile svoje zamisli. Mednarodni sporazum iz leta 1997 o prepovedi kopenskih min je bil denimo dosežen delno tudi zaradi uporabe elektronske pošte, s katero so spodbudili različne podporne skupine po svetu, da so se organizirale. Takšen pristop k preprostim ljudem je bil pozdravljen kot »nov način za vodenje mednarodne diplomacije s tem, da vlade in navadni državljani sodelujejo tesno skupaj za rešitev globalne humanitarne krize«.

Kljub tem pozitivnim rezultatom se veliko ljudi še vedno boji, da koristi globalizacije ne odtehtajo škodljivih učinkov.

Bojazni pred še bolj razdeljenim svetom

Glede globalizacije je morda najbolj zaskrbljujoče to, kako je povečala razkol med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo. Vsesvetovno bogastvo se je nedvomno povečalo, vendar je zbrano v rokah manjšega števila ljudi in držav. Neto premoženje 200 najbogatejših ljudi na zemlji sedaj presega skupni dohodek 40 odstotkov ljudi, ki živijo na tem planetu – to je kakih 2,4 milijarde ljudi. Medtem ko se v bogatih deželah plače še naprej višajo, se je v 80 siromašnih deželah povprečni dohodek v zadnjem desetletju celo znižal.

Ena glavnih skrbi pa je tudi okolje. Gospodarsko globalizacijo pospešujejo tržne sile, ki se veliko bolj zanimajo za dobiček kakor za zaščito planeta. Agus Purnomo, direktor Svetovnega sklada za naravo v Indoneziji, to težavo pojasnjuje tako: »Ves čas tekmujemo z napredkom. [. . .] Bojim se, da bomo čez deset let vsi ekološko zavedni, toda ostalo ne bo ničesar, kar bi lahko branili.«

 Ljudje pa so zaskrbljeni tudi zaradi svojih delovnih mest. Niti delovno mesto niti zaslužek nista več gotova, saj so se podjetja zaradi vsesvetovnih združevanj in hude konkurence prisiljena usmeriti v večjo učinkovitost in poenostavitev postopkov. Najemanje in odpuščanje delavcev glede na trenutne potrebe tržišča se zdi podjetju, ki se zanima za povečanje dobička, povsem smiselno, toda ljudem povzroča hude preglavice.

Z globalizacijo denarnega trga se je pojavil še en dejavnik, ki lahko povzroči gospodarsko nestabilnost. Mednarodni vlagatelji morda vložijo velike vsote denarja v dežele v razvoju, toda kasneje, ko postanejo gospodarski obeti slabši, denarna sredstva nenadoma umaknejo. Takšni obsežni dvigi denarnih sredstev lahko potisnejo številne države v gospodarsko krizo. Zaradi finančne krize v vzhodni Aziji je leta 1998 izgubilo zaposlitev 13 milijonov ljudi. V Indoneziji pa se je celo tistim delavcem, ki so obdržali svojo zaposlitev, realna plača znižala za 50 odstotkov.

Potem je razumljivo, da je globalizacija vir tako bojazni kot upov. Ali se globalizacije upravičeno bojite? Ali pa lahko pričakujete, da vam bo prinesla več blaginje? Ali imamo zaradi globalizacije temelj za optimističen pogled na prihodnost? Ta vprašanja bo obravnaval naslednji članek.

[Podčrtne opombe]

[Poudarjeno besedilo na strani 3]

Neto premoženje 200 najbogatejših ljudi na zemlji presega skupni dohodek 40 odstotkov svetovnega prebivalstva

 [Okvir/slike na strani 5]

TEHNIKA IZZA GLOBALIZACIJE

Tehnika je v zadnjem desetletju naredila revolucijo na področju komunikacij. Skoraj vsepovsod po svetu se doseže ljudi in informacije hitreje, ceneje in lažje.

TELEVIZIJA Večina ljudi na svetu ima sedaj dostop do televizije, celo če nimajo svojega televizijskega sprejemnika. Do leta 1995 je bilo po svetu na 1000 ljudi 235 televizijskih sprejemnikov, kar je skoraj enkrat več kot leta 1980. Že z majhno satelitsko anteno lahko ljudje iz odročnih predelov sprejemajo programe s celega sveta. »Danes se nobena dežela ne more popolnoma osamiti od svetovnih občil,« poudarja Francis Fukuyama, profesor politične ekonomije.

INTERNET Vsak teden se na internet priključi kakih 300.000 novih uporabnikov. Leta 1999 so ocenjevali, da se bo do leta 2001 priključilo na splet 700 milijonov ljudi. »Posledica tega je,« pojasnjuje pisec Thomas L. Friedman, »da še nikoli prej v svetovni zgodovini ni imelo tako veliko ljudi možnosti spoznavanja življenja, izdelkov in zamisli tako velikega števila drugih ljudi.«

TELEFON Zaradi kablov iz optičnih vlaken in satelitskih omrežij so se cene telefonskih pogovorov močno znižale. Leta 1930 je bila cena triminutnega pogovora med New Yorkom in Londonom 270 evrov, leta 1999 pa se je znižala na 0,4 evra. Brezžična omrežja so omogočila, da je mobilni telefon postal tako vsakdanji kakor računalnik. Ocenjujejo, da bo mobilne telefone do konca leta 2002 uporabljala milijarda ljudi in številni jih bodo lahko uporabili za dostop na internet.

MIKROČIP Vsa navedena sredstva, ki jih stalno posodabljajo, so odvisna od mikročipov. V zadnjih 30 letih se zmogljivost mikročipov vsakih 18 mesecev podvoji. Nikoli prej se ni tako veliko informacij shranilo v tako majhen prostor.