Kako sta nastala vesolje in življenje?

»Znanost brez religije je hroma, religija brez znanosti je slepa.« (Albert Einstein)

V NAŠIH dneh je polno presenetljivih in prej neznanih reči. Zaradi novih odkritij v vesolju so astronomi prisiljeni ponovno preiskati svoje poglede o njegovem nastanku. Številni ljudje so prevzeti nad vesoljem in postavljajo starodavna vprašanja, ki se porajajo z našim obstojem v njem: Kako sta nastala vesolje in življenje ter zakaj?

Celo če pogledamo drugam, v nas same, se ob nedavno prepoznanem zaporedju človeškega genetskega koda zastavlja vprašanje: Kako so bile ustvarjene množice življenjskih oblik? In kdo, če sploh kdo, jih je ustvaril? Izredna zapletenost našega genetskega zapisa je spodbudila ameriškega predsednika k izjavi, da »se učimo jezika, v katerem je Bog ustvaril življenje«. Eden vodilnih znanstvenikov, ki je sodeloval pri genetskem dekodiranju, je skromno pripomnil: »Bežno smo pogledali v našo lastno knjigo z navodili, ki jo je prej poznal le Bog.« Toda ostajata vprašanji – kako in zakaj?

»Dvoje oken«

Nekateri znanstveniki trdijo, da je celotno delovanje vesolja mogoče pojasniti z razumsko analizo, kar ne pušča prostora božanski modrosti. Toda veliko ljudi, z znanstveniki vred, ni zadovoljnih s tem glediščem. Skušajo razumeti resničnost z iskanjem odgovorov tako v znanosti kot religiji. Menijo, da se znanost ukvarja s tem, kako je prišlo do našega obstoja in vesolja okrog nas, medtem ko se religija ukvarja predvsem s tem, zakaj se je to zgodilo.

Fizik Freeman Dyson je ta dvojni pristop pojasnil z besedami: »Znanost in religija sta dvoje oken, skozi katera ljudje gledajo, ker skušajo razumeti veliko vesolje zunaj.«

»Znanost se ukvarja s tem, kar se da izmeriti, religija pa s tem, česar se ne da,« je omenil pisec William Rees - Mogg. Rekel je: »Znanost ne more niti dokazati niti ovreči obstoja Boga, nič bolj kot lahko dokaže ali ovrže katero koli moralno ali estetsko zamisel. Nikakršnega znanstvenega razloga ni za ljubezen do bližnjega ali za spoštovanje človeškega življenja [. . .]. Zagovarjati stališče, da to, česar ne moremo znanstveno dokazati, tudi ne obstaja, je najhujša napaka, s katero bi se zavrglo skoraj vse, kar cenimo v življenju, ne samo Boga ali človekov duh, ampak tudi ljubezen, poezijo in glasbo.«

 »Religija« znanosti

Zdi se, da znanstvene teorije pogosto temeljijo na predpostavkah, ki zahtevajo neko svojevrstno vero. Glede nastanka življenja večina evolucionistov denimo podpira zamisli, za katere je potrebna vera v določene »doktrine«. Dejstva se pomeša s teorijami. In ko znanstveniki uporabijo moč svoje avtoritete, da bi vpeljali slepo verovanje v evolucijo, v resnici namigujejo: ‚Niste odgovorni za svoje moralno vedenje, ker ste zgolj produkt biologije, kemije in fizike.‘ Biolog Richard Dawkins pravi, da v vesolju ‚ni načrtnosti, ni smotra, ni zla in ne dobrega, nič drugega kot le nesmiselna ravnodušnost‘.

Da bi podprli takšno verovanje, se nekateri znanstveniki ne menijo za obširne raziskave drugih znanstvenikov, ki nasprotujejo teoretičnim temeljem za njihove teorije o nastanku življenja. Naključno oblikovanje zapletenih molekul, potrebnih za nastanek funkcionalne žive celice, je matematično nemogoče, čeprav upoštevamo, da je preteklo milijarde let. * Zato je treba dogmatične teorije o nastanku življenja, ki se pojavljajo v številnih učbenikih, šteti za nesprejemljive.

Verovanje, da je življenje nastalo po slepem naključju, zahteva več vere kot pa verovanje v ustvaritev. Astronom David Block je pripomnil: »Človek, ki ne verjame v Stvarnika, mora imeti več vere, kot tisti, ki veruje. Posameznik z razglašanjem, da Bog ne obstaja, postavlja splošno nepotrjeno trditev – predpostavko, ki temelji na veri.«

Znanstvena odkritja lahko nekatere znanstvenike spodbudijo k spoštovanju. Albert Einstein je priznal: »Med bolj globokoumnimi znanstvenimi umi boste le stežka našli kakšnega, ki nima svojih verskih čustev. [. . .] Verska čustva se izražajo z začudenja polnim navdušenjem nad skladnostjo naravnih zakonov, ki odkrivajo tako vzvišeno inteligenco, da je v primerjavi z njo vse človeško sistematično razmišljanje in delovanje le popolnoma nepomemben odsev.« Kljub temu ni nujno, da to stališče  navaja znanstvenike k veri v Stvarnika, osebnega Boga.

Meje znanosti

Primerno je imeti ustrezno spoštovanje do znanstvenega spoznanja in dosežkov. Vendar pa se bodo mnogi strinjali, da je znanost sicer pot k znanju, ni pa edini vir spoznanja. Smoter znanosti je opisovati pojave v naravi in pomagati pri iskanju odgovorov na vprašanje, kako se ti pojavi zgodijo.

Znanost nam daje uvid v fizično vesolje, to pomeni v vse, kar je mogoče opazovati. Toda ne glede na to, kako daleč gre znanstveno raziskovanje, nikoli ne more odgovoriti na vprašanje smotra, namreč zakaj sploh obstaja vesolje.

»Na nekatera vprašanja znanstveniki ne morejo nikoli odgovoriti,« pojasnjuje pisec Tom Utley. »Morebiti se je veliki pok res zgodil pred 12 milijardami let. Toda zakaj je prišlo do njega? [. . .] Kako so delci spoh prišli tja? Kaj je bilo tam prej?« Utley sklene: »Zdi se [. . .] bolj očitno kot kdaj prej, da znanost ne bo nikoli potešila človekovega hrepenenja po odgovorih.«

Znanstveno spoznanje, pridobljeno s takšno vedoželjnostjo, ki nikakor ne zavrača potrebe po Bogu, je le potrdilo to, da živimo v neverjetno celovitem, zapletenem in presunljivem svetu. Mnogi razmišljajoči ljudje menijo, da lahko upravičeno sklenejo, da fizikalni zakoni in kemične reakcije, pa tudi DNK in presenetljiva raznovrstnost življenjskih oblik, kažejo na to, da obstaja Stvarnik. Nikakršnega neovrgljivega dokaza ni za nasprotno.

‚Vera je nekaj resničnega‘

Če je za vesoljem Stvarnik, ne moremo pričakovati, da bomo njega ali njegove namene razumeli z rabo teleskopov, mikroskopov ali drugih znanstvenih instrumentov. Pomislite na lončarja in na vazo, ki jo je oblikoval. Niti z najbolj temeljitim preiskovanjem vaze ne bomo našli odgovora na to, zakaj je bila narejena. Za to moramo vprašati samega lončarja.

Molekularni biolog Francis Collins pojasnjuje, kako lahko vera in duhovnost pomagata zapolniti praznino, ki jo pušča znanost: »Od religije ne pričakujem, da je pravo orodje za odkrivanje zaporedja v človeškem genomu, in iz istega razloga ne pričakujem, da je znanost sredstvo za približevanje nadnaravnemu. Toda pri zares zanimivih večjih vprašanjih, kot sta ‚Zakaj smo tukaj?‘ in ‚Zakaj človeška bitja hrepenijo po duhovnosti?‘, me znanost ne zadovoljuje. Pojavila so se številna praznoverja in sčasoma tudi zbledela. Medtem ko vera ni in to kaže, da je nekaj resničnega.«

Pojasniti zakaj

Prava vera poleg tega, da odgovarja na vprašanje zakaj in se ukvarja s smislom življenja, daje tudi merila za vrednote, moralo in etiko, pa tudi vodstvo v življenju. Znanstvenik Allan Sandage se je o tem takole izrazil: »O tem, kako živeti, ne izvem iz učbenika za biologijo.«

Milijoni ljudi po vsej zemlji menijo, da so odkrili, od kod se lahko poučijo, kako živeti. Prav tako menijo, da so našli zares zadovoljujoče odgovore na vprašanji: Zakaj smo tukaj in kam gremo? Odgovor obstaja. Toda kje? V najstarejšem in najbolj razširjenem svetem besedilu, Bibliji.

Biblija nam pove, da je imel Bog pri pripravi zemlje še posebej v mislih ljudi. Izaija 45:18 glede zemlje pravi: ‚Bog je ni ustvaril puste, ampak jo je upodobil v prebivanje.‘ In zemljo je preskrbel z vsem, kar bi ljudje potrebovali ne zgolj za preživetje, ampak za uživanje življenja v vsej njegovi polnosti.

Ljudje naj bi skrbeli za zemljo, tako ‚da bi jo obdelovali in varovali‘. (1. Mojzesova 2:15) Biblija tudi pojasnjuje, da sta znanje in modrost Božji darili ter da moramo drug z drugim ravnati ljubeče in pravično. (Job 28:20, 25, 27; Daniel 2:20–23) Zato lahko ljudje najdejo smoter in smisel v življenju šele, ko odkrijejo in sprejmejo Božji namen zanje. *

Kako lahko sodoben razmišljajoč človek premosti navidezni prepad med znanstvenim razumom in verskim prepričanjem? Katera vodilna načela so mu lahko pri tem v pomoč?

[Podčrtne opombe]

 [Okvir/slike na strani 7]

Kaj pravijo nekateri znanstveniki

Nekateri ljudje domnevajo, da se večina znanstvenikov ogiba duhovnih in teoloških vprašanj, ker niso verni oziroma se ne želijo vpletati v razpravo znanost proti religiji. To velja za nekatere znanstvenike, toda nikakor ne za vse. Bodite pozorni na to, kaj pravijo nekateri znanstveniki.

»Vesolje je imelo začetek, toda znanstveniki ne zmorejo pojasniti, zakaj. Odgovor je Bog.« »Zame je Biblija knjiga resnice in knjiga, napisana po božanskem navdihnjenju. Za kompleksnostjo življenja mora stati inteligenca.« (Ken Tanaka, planetarni geolog z Ameriškega geološkega urada)

»Prepad med različnimi vrstami znanja (znanstvenega in verskega) je precej umeten. [. . .] Spoznanje o Stvarniku in spoznanje o stvarjenju sta tesno povezani.« (Enrique Hernández, raziskovalec in profesor na Oddelku za fiziko in teoretično kemijo na Mehiški državni avtonomni univerzi)

»Ko bomo natanko pojasnili vse informacije [o človeškem genomu], bo to odkrilo kompleksnost in medsebojno odvisnost vsega tega gradiva. Tako se bo pokazalo, da je nastanek življenja rezultat dela inteligentnega stvarnika, inteligentnega agensa.« (Duane T. Gish, biokemik)

»Med znanostjo in religijo ni neskladja. Obe iščeta isto resnico. Znanost kaže, da Bog obstaja.« (D. H. R. Barton, profesor kemije iz Teksasa)

[Vir slike]

NASA/U.S. Geological Survey

Photo: www.comstock.com

NASA and The Hubble Heritage Team (STScI/AURA)

[Slika na strani 5]

Zakaj smo tukaj? Ali lahko odgovorijo znanstvene raziskave?

[Vir slike]

Courtesy Arecibo Observatory/David Parker/Science Photo Library

[Navedba vira slike na strani 6]

Zvezde na straneh 2, 3, 5 in na vrhu strani 7: National Optical Astronomy Observatories