Pogled v svet

Reševanje življenj novorojenčkov

Vsako leto v prvem mesecu po rojstvu umre štiri milijone dojenčkov. Ti umrli novorojenčki »predstavljajo več kot 40 odstotkov smrti otrok, starih manj kot pet let«, poročajo v nemški reviji Bild der Wissenschaft. Kaj je mogoče narediti, da bi rešili življenja novorojenčkov? Cenovno najbolj učinkovite metode, ki so jih predlagali v raziskavi »Razmere svetovnih novorojenčkov«, zajemajo tako preproste reči, kot so ohranjati dojenčke tople in jih takoj po rojstvu podojiti, kar prispeva k odpornosti proti boleznim. Smrt se lahko prepreči tudi z izboljšanjem zdravja nosečih mater, od katerih so mnoge preobremenjene, nedohranjene ali pa še niso popolnoma okrevale od prejšnjega poroda. »V državah v razvoju, kjer je 98 odstotkov smrtnih primerov novorojenčkov,« se lahko domačine pouči o veščinah babištva. »Njihova glavna naloga bi bila poučiti nosečnice, kako skrbeti za ustrezno higieno, in jih cepiti,« je še zapisano v raziskavi.

Izginjanje svetilnikov

»Prav kot je žarnica nadomestila svečo, je začel avtomatski svetilnik vedno bolj nadomeščati krepkega svetilničarja,« piše v časopisu Financial Post. »Sedaj pa se zdi, da so celo avtomatskemu svetilniku šteti dnevi.« Čeprav sodobni svetilnik oddaja močno svetlobo, ki se jo lahko vidi 32 kilometrov daleč, in je opremljen z avtomatskimi zvočnimi signali za meglo, ki mornarje posvarijo o bližini kopnega, pa pomorščakom satelitska tehnika omogoča, da lahko natančno določijo svojo lokacijo. Ladje so sedaj opremljene z globalnimi navigacijskimi sistemi, ki jim nadomeščajo oči, ko posadka ne more videti, kaj je spredaj. Mike Clements, programski vodja pri kanadski obalni straži v St. John’su na Novi Fundlandiji, pravi, da lahko zaradi globalnih navigacijskih sistemov »svetilniki postanejo odveč. Nič se ne more primerjati s [temi sistemi]. Ladje ne morete krmariti s svetilnikom.«

Otroški govor

»Tako kot otroci slišečih staršev pri približno sedmih mesecih pričnejo čebljati, [. . .] tudi otroci gluhih staršev neslišno čebljajo s svojimi rokami, po vzorcu osnovne oblike komunikacije svojih staršev,« četudi ti otroci slišijo, piše v londonskem The Timesu. Raziskava, ki jo je vodila profesorica Laura Petitto s kanadske univerze McGill v Montrealu, kaže, da se otroci rodijo z občutkom za ritme in vzorce, ki so značilni za vse jezike, tudi znakovni jezik. Ona meni, da dojenčki, ki lahko slišijo, vendar »imajo starše, ki kretajo, delajo z rokami prav posebne gibe, z značilnim ritmičnim vzorcem, ki se razlikuje od drugih gibov rok. [. . .] To [je] čebljanje, vendar z rokami.« Dojenčki gluhih staršev, ki so se sporazumevali v znakovnem jeziku, so razvili dve vrsti gibanja rok, medtem ko so tisti, katerih starši uporabljajo govor, razvili samo eno. Raziskovalna skupina je uporabila sistem določanja položaja, da je zaznal gibe rok dojenčkov, ko so bili stari 6, 10 in 12 mesecev.

Objavljeni Mrtvomorski zvitki

»Po več kot petdesetih letih po odkritju Mrtvomorskih zvitkov v judejski puščavi strokovnjaki proslavljajo objavo zadnjega, 2000 let starega verskega besedila,« pravijo pri U.S.News & World Report. Objavo 37 zvezkov dolgega sklopa je napovedal profesor Emanuel Tov, vodja skupine strokovnjakov, ki so analizirali zvitke. Dovršitev dela so pripisali sodobni tehniki, tudi digitalni fotografiji in večspektralnemu optičnemu bralniku, zaradi česar so strokovnjaki lahko razbrali zbledele rokopise. Rokopisi, ki so prevedeni iz hebrejščine, aramejščine, grščine in latinščine, datirajo v leta od 250 pr. n. š. do 70 n. š.

Spoprijemanje z negotovostmi

Kanadski časopis The Globe and Mail poroča, da so člani Združenja krščanskih lastnikov prodajaln knjig v Kanadi po terorističnih napadih v Združenih državah zaznali zvišanje prodaje Biblij, in sicer kar za 30 odstotkov. »Ljudje želijo najti odgovore,« pravi Marlene Loghlin, direktorica združenja. »V to je vpleten dejavnik strahu. V srcu in razumu ljudi je veliko neodgovorjenih vprašanj.« V poročilu še piše, da so celo manjše knjigarne opazile »porast v prodaji česar koli z versko vsebino, kar bi lahko ljudem pomagalo razumeti pretresljive dogodke«. Kot pravi neka profesorica teologije s torontske univerze, je to običajen odziv. »V času velike negotovosti pričnejo ljudje postavljati osnovna verska vprašanja,« in »iskanje odgovorov v Bibliji lahko pomaga,« je dejala.

Aids – vodilni vzrok smrti v Južnoafriški republiki

»Aids je v Južnoafriški republiki postal vodilni vzrok smrti in še posebej prizadeti so mladi,«  piše v The New York Timesu, ki komentira raziskavo Medicinskega raziskovalnega svéta Južnoafriške republike. Raziskovalci menijo, da bo v naslednjih desetih letih v Južnoafriški republiki zaradi aidsa umrlo od pet do sedem milijonov ljudi. Stopnja umrljivosti pri mladih ženskah, ki so v svojih 20-ih, je veliko višja kot pa pri ženskah, ki so v svojih 60-ih letih. V Južnoafriški republiki je »z virusom HIV, ki povzroča aids, okuženih več ljudi kot v kateri koli drugi državi«, še piše v članku. »Vsak deveti Južnoafričan in vsak četrti odrasli [v starosti 30–34 let] naj bi bil sedaj okužen s HIV-om, pravijo vladni uradniki.«

Živeti v mestih

»London, New York, Pariz, Berlin in Chicago so bila leta 1900 največja mesta,« piše v londonskem The Sunday Timesu. Toda glede na nova predvidevanja »do leta 2015 zahodna mesta ne bodo več največja. Presegla jih bodo Tokio, Bombaj, Lagos, Daka v Bangladešu in São Paulo v Braziliji.« Ta in še 25 drugih mest bodo imela več kot 20 milijonov prebivalcev. Vendar »ocene kažejo, da bo London do leta 2015 izgubil mesto med 30 najbolj naseljenimi mesti in bo edino vodilno mesto, v katerem se bo število prebivalstva zmanjšalo«, piše v Timesu. Eksplozivno rast spremlja mnogo problemov. »Revnih bo vedno več v soseskah, za katere je značilna visoka raven kriminala, nasilja in neredov v družbi,« je dejal Douglas Massey, profesor sociologije na pensilvanski univerzi v ZDA. Tokio, katerega 26 milijonov prebivalcev bo kmalu naraslo na 30 milijonov, se lahko spoprijema s tem problemom, ker je njegov porast počasnejši in ker ima potrebno infrastrukturo in javne službe. Kot pravi Massey, od rimske do viktorijanske dobe v mestih ni živelo več kot 5 odstotkov svetovnega prebivalstva, vendar pa meni, da bo do leta 2015 v mestih živelo kar 53 odstotkov prebivalstva.

Za vedno nehajte kaditi!

»Vsi kadilci morate poskusiti nehati kaditi. Če vam je uspelo, pa nikar ponovno ne začnite,« svari profesor Bo Lundback s švedskega Narodnega inštituta za vsakdanje življenje v Stockholmu. Zakaj? Zato ker se lahko nekdanjim kadilcem, ki zopet pričnejo kaditi, hitreje poslabša delovanje pljuč kot pa tistim, ki sploh ne nehajo kaditi. Desetletna raziskava 1116 moških in žensk, starih od 35 do 68 let, je pokazala, da so tisti, ki so skozi celotno raziskavo kadili, doživeli 3-odstotno poslabšanje delovanja pljuč. Tisti, ki niso kadili več kot eno leto in so nato ponovno pričeli, pa so doživeli 5-odstotno poslabšanje delovanja pljuč. »Poslabšanje delovanja pljuč je veliko večje v prvih dveh letih po tem, ko nekdanji kadilec zopet prične kaditi,« je svaril Lundback. »In kar kadilci pri pljučih izgubijo, ne bodo nikoli več dobili nazaj.« Tistim, ki so med desetletno raziskavo uspešno nehali kaditi, so pljuča slabše delovala le za 1 odstotek, poroča londonski The Times.