Sol – dragocena dobrina

JEZUS je svojim učencem rekel: »Vi ste sol zemlje.« (Matevž 5:13) Arabci pravijo »Med nami je sol« in Perzijci govorijo o človeku, ki je »nezvest soli« (nelojalen ali nehvaležen). Ker je sol zelo dobro konzervirno sredstvo, se to besedo v starodavnih in sodobnih jezikih povezuje s čislanjem in spoštovanjem.

Sol pa je postala tudi simbol trdnosti in trajnosti. Zato je v Bibliji obvezujoča pogodba poimenovana »solna zaveza«; zavezne stranke so pogosto skupaj pojedle obrok hrane s soljo in s tem potrdile zavezo. (4. Mojzesova 18:19) Pod mojzesovsko postavo se je moralo žrtvam, darovanim na oltarju, dodati sol, kar je nedvomno ponazarjalo nepokvarjenost oziroma trajnost.

Zanimiva zgodovinska dejstva

Skozi zgodovino je bila sol (natrijev klorid) tako dragocena dobrina, da so se zaradi nje celo bíle vojne. Eden od povodov za francosko revolucijo je bil visok davek na sol, ki ga je naložil Ludvik XVI. Sol je bila dragoceno sredstvo tudi pri blagovni menjavi. Mavrski trgovci so menjavali gram soli za gram zlata, nekatera srednjeafriška plemena pa so uporabljala kose kamene soli kot denar. Angleška beseda za plačo prihaja iz latinske salarium (iz sal, sol) in se nanaša na plače zgodnjih rimskih vojakov, h kateri je spadala tudi odmerjena količina soli. Grki so kupovali sužnje s soljo, od koder izvira izraz »nevreden svoje soli«.

V srednjem veku so se o soli spletla določena praznoverja. Če je kdo razsul sol, naj bi to prineslo nesrečo. Denimo Juda Iškariot je na sliki »Zadnja večerja« Leonarda da Vincija upodobljen s prevrnjeno solnico pred seboj. Po drugi strani pa je do 18. stoletja to, kje je kdo sedel pri mizi glede na sol, ponazarjalo posameznikov družbeni položaj: častno mesto je bilo višje od mesta solnice, blizu tistega, ki je sedel na čelu mize.

Človek se je že zelo zgodaj naučil, kako pridobivati sol iz naravnih slanih vrelcev, morske vode in rudnikov kamene soli. Starodavno kitajsko poročilo o farmakologiji obravnava več kot 40 vrst soli in opisuje dve metodi za pridobivanje soli, ki sta neverjetno podobni današnjim. Sončno energijo se denimo uporablja za pridobivanje soli iz morske vode na največjih solinah na svetu, ki ležijo na obrežju Bahía Sebastián Vizcaíno v mehiški zvezni državi Baja California Sur.

Zanimivo je, da bi se po ocenah s popolno izsušitvijo vseh oceanov po svetu »pridobilo najmanj 19 milijonov kubičnih kilometrov kamene soli oziroma približno 14,5-kratno površino celotne evropske celine, izmerjene nad mejo najvišje plime«, piše v Encyclopædii Britannici. In Mrtvo morje je približno osemkrat bolj slano kot ocean!

Sodobna uporaba soli

Danes je sol še vedno dragocena dobrina, ki se rabi za začinjanje hrane, konzerviranje mesa ter med drugim pri izdelavi mila in stekla. Toda posebno zanimiva je njena raba na področju javnega zdravja. Denimo v številnih deželah po svetu sol obogatijo z jodom, s čimer se bojujejo proti endemičnemu pomanjkanju joda, za kar je značilna golšavost (povečanje ščitnice) in v hujših primerih duševna zaostalost. Prav tako v nekaterih deželah soli dodajajo fluorid za preprečevanje zobne gnilobe.

Sol je nujna za dobro zdravje, saj uravnava volumen krvi in tlak, kaj pa je potem s sporno povezavo med uživanjem soli in visokim krvnim tlakom? Zdravniki že običajno priporočajo bolnikom z visokim tlakom omejitev uživanja soli in natrija. Približno tretjina do polovica ljudi z visokim krvnim tlakom je občutljivih na sol. V teh primerih se je pokazalo, da se ob manjšem uživanju soli krvni tlak zniža.

Zaradi soli nedvomno bolj uživamo v hrani, kot je nakazal Job, ko je vprašal: »Mar uživa kdo plehke jedi brez soli?« (Job 6:6, SSP) Zares smo lahko hvaležni našemu Stvarniku, »ki nam deli vsega obilo za uživanje«, tudi to dragoceno dobrino, sol. (1. Timoteju 6:17)

 [Slika na strani 15]

Nekatere od številnih vrst soli (od zgoraj v smeri urinega kazalca): 1. morska sol ‘Alaea (Havaji); 2. fleur de sel oziroma solna roža (Francija); 3. naravna neobdelana morska sol; 4. sel gris oziroma siva sol (Francija); 5. groba morska sol; 6. mleta črna sol (Indija)