Trava ni samo nekaj zelenega pod vašimi nogami

NEKATERIM pomeni samo tisto zeleno reč okoli hiše, ki jo je treba kositi. Po drugi strani pa je za kmetovalce in igralce nogometa delovni prostor. Za otroke je izvrstno igrišče. Toda ali se izraz trava nanaša samo na travno rušo, kmetije in športna igrišča?

Če živite v stolpnici, morda menite, da imate le malo opraviti s katero koli travo. Vendar smo skoraj vsi dnevno v stiku s kako vrsto trave in izdelki iz nje. Kaj je pravzaprav trava? In kako jo uporabljamo?

Kaj je trava?

Poglejmo si sedaj pobliže to skromno rastlino. Na splošno veliko vrst nizkih zelenih rastlin štejemo med trave. Nekateri k travam poleg rastlin, ki znanstveno spadajo v družino trav (Gramineae oziroma Poaceae), prištevajo tudi ostričevke in ločkovke. Toda samo za družino trav pravijo, da je prava trava. Člani te družine imajo običajno nekatere skupne razločevalne značilnosti. Dobro si oglejte bilko, za katero menite, da spada med trave.

Ali je steblo okroglo in votlo ter ima kolenca? Ali so listi dolgi, ploski in ozki, z vzporednimi žilami, ter rastejo iz nožnic, ki obdajajo steblo? Ali rastejo listi v dveh nasprotnih vrstah vzdolž stebla? Ali je korenina bolj podobna prepletenemu šopu tankih niti, ne pa razvejani glavni korenini? Ali so cvetovi, če jih sploh lahko najdete, neopazni in majhni ter oblikovani v klas, grozd ali lat? Če so vaši odgovori pritrdilni, potem ta rastlina verjetno sodi v družino trav.

Čeprav je družina trav precej podobnega videza, pa je neverjetno raznolika, saj obsega med 8000 in 10.000 vrst. Rastline so lahko visoke od približno 2 centimetrov do 40 metrov, kot so nekatere vrste bambusov. Med rastlinjem, ki prekriva zemljo so večinoma trave. To ni nič presenetljivega, saj je to ena najbolj prilagodljivih skupin rastlin na zemlji, ki raste tako na polarnih področjih kot puščavah, v tropskih deževnih gozdovih, pa tudi vetrovnih gorskih pobočjih. Na vseh poraščenih področjih, kot so stepe, llani, pampe, prerije in savane, prevladujejo trave.

Številne travne vrste uspevajo predvsem zaradi svoje trdoživosti. V nasprotju z mnogimi drugimi rastlinami trava ne raste pri vrhu, ampak v predelih rasti nad kolenci. Novi poganjki tako lahko pričnejo rasti iz stebla vzporedno z zemljo, nad ali pod njo. Ko torej vrh trave odreže kosilnica ali ga popase krava, ta rastlina še naprej  raste, medtem ko številne druge nehajo. Zaradi tega pogosta košnja pripomore k rasti trave na škodo drugih rastlin in lahko naredi vašo trato gosto in lepo.

Poleg tega se lahko pri večini trav steblo, če ga je polegel veter ali poteptala noga, zopet dvigne tako, da raste hitreje na strani, obrnjeni proti tlom. Zato si trava po poškodbi pogosto hitro opomore, kar ji je v prednost pred drugimi rastlinami v boju za sončno svetlobo. In lahko smo veseli, da je trava tako vzdržljiva rastlina. Navsezadnje smo odvisni od nje.

Raznovrstna rastlina

Trava ni le rastlina, katere je v izobilju, ampak je tudi najpomembnejša družina cvetnic na zemlji. Neki botanik je rekel, da je trava temelj naše hrane, saj naj bi bila »kot jez, ki ščiti človeštvo pred lakoto«. Poskusite se spomniti, kaj ste danes jedli. Ali ste dan pričeli s skodelico žitaric iz italijanskega prosa, riža, ovsa ali sirka? Če ste, potem ste jedli semena trav. Ali pa ste morda jedli  žemljo ali kateri drug kruh? Moko za kruh so pridobili iz semen trav – pšenica, rž, ječmen in druga žita spadajo med trave. Nobena izjema niso niti koruzni kosmiči, niti koruzni kipniki, pa tudi tortilje ne, saj so vse te jedi narejene iz koruzne moke. Tudi koruza je, kot ste lahko uganili, trava. Ali ste pili sladkano kavo oziroma čaj? Več kot polovico vsega sladkorja se pridobiva iz sladkornega trsta, ki je trava. Celo mleko in sir sta nekakšna predelava trave, saj se krave, ovce in koze običajno krmi ravno z njo.

Kaj pa vaše kosilo? Tako testenine kot testo za pico je narejeno iz pšenične moke. Kokoši in drugo perutnino pogosto hranijo z zrnjem. Živino hranijo z mnogimi različnimi vrstami trav. Zato so jajca, perutnina in govedina iz naše prehrane predvsem produkt živalske presnove trav. In travo lahko celo pijete. Poleg mleka se iz trav prideluje tudi številne priljubljene alkoholne pijače, kot so pivo, viski, rum, sake, rženo žganje in večina vodke.

Naj vas prosimo ne skrbi, da nismo omenili vaše najljubše jedi. Preprosto ni mogoče našteti vseh živil, ki se jih izdeluje iz trav. Po nekaterih ocenah se po svetu več kot polovico zaužitih kalorij črpa iz trav. To ni nič čudnega, saj trave zavzemajo do 70 odstotkov vse obdelovalne zemlje!

Vendar pa so trave dobre še za kaj drugega, ne le za hrano. Če so stene vaše hiše narejene iz ilovice in slame, je trava tista, ki jim daje potrebno čvrstost. V različnih delih sveta strehe pokrivajo s travo. V jugovzhodni Aziji se bambus uporablja za zidarske odre, cevi, pohištvo, stene in mnoge druge reči. Iz trav pletejo rogoznice in košare, obenem pa so tudi surovina za lepilo in papir. Ne pozabite na svoja oblačila. Večina živali, ki nam dajejo volno in usnje, se hrani s travo. Iz navadne trstenike (Arundo donax) se izdeluje jezičke lesenih pihal, kot je klarinet. Ni se našla nobena druga snov, ki bi ustrezala naravnemu jezičku.

Trave prekrivajo in krasijo velik del zemlje. In kako lep, miren in sprostilen je pogled na zelen travnik ali lepo vzdrževano trato! Trave so zaradi izredno velike količine zelenja, ki ga ustvarjajo, poglaviten oskrbovalec s kisikom. Nežne korenine trav prav tako ščitijo prst pred erozijo. Če imamo v mislih njihovo raznovrstnost, nas ne preseneča, ko izvemo, da ima raba in gojenje trav že dolgo zgodovino.

Zgodovina trav

Trave so v Bibliji prvič omenjene v poročilu o stvarjenju. Tretji stvarjenjski dan je Bog rekel: »Zemlja poženi travo.« (1. Mojzesova 1:11) * Vse večje civilizacije so bile odvisne od kake vrste trav. Glavno živilo Egipčanov, Grkov in Rimljanov sta bila denimo pšenica in ječmen; Kitajcev proso in riž; indijskih ljudstev pšenica, ječmen in proso; Majev, Aztekov in Inkov pa koruza. Konji mongolske konjenice so se lahko napasli na prostranih stepah. Da, trava je bila vedno zelo pomembna za človeštvo.

Ko boste naslednjič zagledali valovito koruzno polje, bogat zelen travnik ali pa le skromne travne bilke, ki rastejo med kamni na pločniku, se boste morda ustavili in pomislili na to čudovito in izredno raznoliko družino rastlin. Morda vas bo tudi spodbudilo, da se boste zahvalili njenemu Velikemu Oblikovalcu, Bogu Jehovu, kakor je storil psalmist s petjem: »GOSPOD, Bog moj, velik si silno [. . .]. On daje, da raste trava živini in zelišče človeku v rabo, da si pripravi hrano iz zemlje [. . .]. Aleluja!« (Psalm 104:1, 14, 31–35)

[Podčrtna opomba]

[Shema/slike na straneh 16, 17]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Zgradba trav

Glavne oblike socvetij pri travah

klas

grozd

lat

šopaste korenine

steblo

nožnica

kolence

list

 [Slika na strani 18]

Ali ste danes imeli na krožniku kako vrsto trave?

[Slika na strani 18]

Ali pa ste jo pili?

[Slika na strani 18]

Prav tako je lahko iz nje izdelano vaše bivališče

[Slika na strani 18]

Tudi oni se hranijo s travo