Uskladiti znanost in religijo

»Na znanost in religijo [se] ne gleda več kot na nezdružljivi.« (The Daily Telegraph, London, 26. maj 1999)

TAKO znanost kot religija sta v svojih najplemenitejših oblikah povezani z iskanjem resnice. Znanost odkriva svet izjemnega reda – vesolje, ki vsebuje razpoznavne znake inteligentnega načrtovanja. Ta znanstvena odkritja postanejo smiselna, ko prava religija uči, da je za načrtnostjo, ki se kaže v fizičnem svetu, Stvarnikov um.

»Opažam, da se je zaradi vere moje cenjenje do znanosti povečalo,« pravi Francis Collins, molekularni biolog. Nadaljuje še: »Ko odkrijem kaj o človeškem genomu, začutim strahospoštovanje do skrivnosti življenja in si rečem: ‚Uau, prej je za to vedel samo Bog.‘ To je nadvse prijeten in ganljiv občutek, ki mi pomaga ceniti Boga in zaradi česar mi je znanost še v večje veselje.«

Kako lahko človek uskladi znanost in religijo?

Dolgotrajno iskanje

Sprejeti omejitve: Našemu iskanju odgovorov o neskončnosti vesolja, prostora in časa ni videti konca. Biolog Lewis Thomas je pripomnil: »Tega procesa ne bo nikoli konec, ker smo v svojem raziskovanju, iskanju in poskusih, da bi razumeli stvari, tako nenasitno radovedni. Teh vprašanj ne bomo nikoli rešili. Ne morem si  predstavljati nekega končnega trenutka, ko si bodo vsi oddahnili in rekli: ‚Sedaj pa razumemo celo reč.‘ Tega ne bomo mogli nikoli.«

Kar se tiče verske resnice, je iskanje podobno neomejeno. Eden biblijskih piscev, Pavel, je dejal: »Zdaj namreč gledamo v zrcalu, nejasno [. . .]. Zdaj spoznavam deloma.« (1. Korinčanom 13:12, Jere, Pečjak, Snoj)

Vendar nas delno spoznanje, kar se tiče znanstvenih in verskih vprašanj, ne ovira pri razumnem sklepanju na temelju dejstev, ki jih imamo. Ne potrebujemo podrobnega znanja o nastanku Sonca, da bi bili popolnoma prepričani, da bo jutri vzšlo.

 Naj spregovorijo znana dejstva: V iskanju odgovorov nas morajo voditi zdrava načela. Če se ne držimo najvišjih meril glede dokazov, smo v našem iskanju znanstvene in verske resnice zlahka zapeljani. Stvarno gledano sploh ni mogoče, da bi kdo med nami ovrednotil vso znanstveno spoznanje in zamisli, ki danes polnijo velikanske knjižnice. Po drugi strani pa je v Bibliji priročna zbirka duhovnih naukov za naše preiskovanje. Biblija je dobro podprta z znanimi dejstvi. *

Vendar pa se je treba, kar se tiče znanja na splošno, pošteno potruditi, da bi razlikovali med dejstvi in umovanjem, med resničnostjo in utvaro – tako v znanosti kot v religiji. Kot je svetoval biblijski pisec Pavel, moramo zavrniti ‚protislovja, ki so napačno imenovana »spoznanje«‘. (1. Timoteju 6:20, NW) Za uskladitev znanosti in Biblije moramo dovoliti, da dejstva govorijo sama zase, s tem se namreč ognemo domnevanju in umovanju, ter preiskati, kako se dejstva med seboj podpirajo in krepijo.

Ko denimo razumemo, da Biblija rabi izraz »dan« za označevanje različnih časovnih obdobij, vidimo, da ni nujno, da je poročilo o šestih ustvarjalnih dneh iz Prve Mojzesove knjige v nasprotju z znanstvenim sklepanjem, da je Zemlja stara kake 4,5 milijarde let. Po Bibliji je Zemlja obstajala nedoločno dolgo pred začetkom ustvarjalnih dni. (Glej okvir »Ustvarjalni dnevi – vsak dolg po 24 ur?«.) Četudi znanost popravi svoja sklepanja in spozna, da je starost našega planeta drugačna,  biblijske trditve še vedno držijo. Znanost ne nasprotuje Bibliji v tem in številnih drugih primerih, temveč nam v resnici postreže z obsežnimi dodatnimi informacijami o fizičnem svetu sedanjosti in preteklosti.

Vera, ne pa lahkovernost: Biblija nas seznanja s spoznanjem o Bogu in njegovih namenih, česar ne moremo dobiti iz nobenega drugega vira. Zakaj naj bi ji zaupali? Biblija nas sama poziva, naj preizkusimo njeno točnost. Preučite njeno zgodovinsko zanesljivost, uporabnost, iskrenost njenih piscev in njeno integriteto. S preiskovanjem točnosti Biblije, v kateri so tudi trditve znanstvene narave in, kar je še bolj prepričljivo, nezmotljiva izpolnitev stotin prerokb skozi zgodovino do današnjih dni, si lahko človek pridobi trdno vero vanjo, v Božjo Besedo. Vera v Biblijo ni lahkovernost, ampak z dokazi podprto zaupanje v točnost svetopisemskih trditev.

Spoštovati znanost; priznati vrednost verovanja: Jehovove priče vabijo odkritosrčne ljudi, tako tiste, nagnjene k znanosti, kot tiste, nagnjene k religiji, da z njimi sodelujejo v iskrenem iskanju resnice na obeh področjih. Priče v svojih občinah spodbujajo k zdravemu spoštovanju znanosti in njenih z dokazi podprtih ugotovitev, kakor tudi globoko vero, da se versko resnico lahko najde le v Bibliji, ki se odkrito in z obilico dokazov razglaša za Besedo Boga. Apostol Pavel je dejal: ‚Prejemši od nas besedo oznanila Božjega, ste jo sprejeli ne kot besedo človeško, ampak, kakor je resnično, kot besedo Božjo.‘ (1. Tesaloničanom 2:13)

Seveda so se podobno kot v znanost tudi v religijo pritihotapile škodljive laži in praktike. Zato obstajata prava in kriva religija. To je vzrok, da so mnogi pustili organizirano glavno religijo in postali člani krščanske občine Jehovovih prič. Njihova prejšnja religija jih je razočarala v nepripravljenosti, da se odreče človeški tradiciji in mitu v prid najdene ali razodete resnice.

Poleg tega najdejo pravi kristjani resničen smisel in smoter v življenju, ki temeljita na podrobnem poznavanju Stvarnika, kot ga osvetljuje Biblija, ter na njegovem razodetem namenu za človeštvo in planet, na katerem živimo. Jehovove priče so dobili zadovoljive, na Bibliji temelječe odgovore na takšna vprašanja, kot sta: Zakaj smo tukaj in kam gremo? Več kot veseli bi bili, če bi lahko ta vpogled delili z vami.

[Podčrtne opombe]

[Okvir na strani 10]

Ustvarjalni dnevi – vsak dolg po 24 ur?

Nekateri fundamentalisti trdijo, da predčloveško zgodovino razlaga kreacionizem, ne pa evolucija. Trdijo, da je bilo vso fizično stvarstvo narejeno v samo šestih dneh po 24 ur pred kakimi 6000 do 10.000 leti. Toda s tem pospešujejo nesvetopisemski nauk, zaradi katerega se mnogi posmehujejo Bibliji.

Ali je v Bibliji dan vedno dolg dobesednih 24 ur? Prva Mojzesova knjiga 2:4, SSP, govori o ‚dnevu, ko je GOSPOD Bog naredil zemljo in nebo‘. Ta en sam dan obsega vseh šest ustvarjalnih dni iz 1. poglavja Prve Mojzesove knjige. Dan je glede na to, kako Biblija rabi to besedo, odmerjeno časovno obdobje, ki je lahko dolgo tisoč ali na tisoče let. Biblija dopušča, da je vsak ustvarjalen dan trajal tisoče let. Poleg tega je Zemlja obstajala še pred pričetkom ustvarjalnih dni. (1. Mojzesova 1:1) V tem se torej biblijsko poročilo sklada z znanostjo. (2. Petrov 3:8)

Molekularni biolog Francis Collins je glede trditev, da so ustvarjalni dnevi trajali le 24 dobesednih ur, pripomnil: »Kreacionizem je resnim verskim pojmom bolj škodoval kot kar koli drugega v sodobni zgodovini.«

[Okvir na strani 11]

Ali je znanost na moralno vzvišenejšem položaju?

Mnogi ljudje, ki so nagnjeni k znanosti, so upravičeno zavrnili religijo zaradi njenega upiranja znanstvenemu napredku, grozljivega spričevala ter hinavščine in krutosti. Profesor mikrobiologije John Postgate poudarja: »Svetovne religije so [. . .] prinesle grozo človeških žrtev, križarskih vojn, množičnega preganjanja in inkvizicije. V sodobnem svetu je ta temnejša stran religije postala nevarna. Saj religija v nasprotju z znanostjo ni nevtralna.«

Če to primerjamo z domnevno racionalnostjo, objektivnostjo in disciplino znanosti, pravi Postgate, potem »je znanost zasedla moralno vzvišenejši položaj«.

Ali je znanost res na vzvišenejšem položaju glede morale? Odgovor je ne. Postgate sam priznava, da »so v znanstvenih skupnostih tudi ljubosumje, pohlep, predsodki in zavist«. Dodaja še: »Izkazalo se je, da so nekateri znanstveniki pripravljeni tudi moriti v imenu raziskav, kot se je zgodilo v nacistični Nemčiji in japonskih zaporniških taboriščih.« Revija National Geographic je dala nekemu raziskovalnemu novinarju nalogo, da odkrije, kako je v njihovo revijo prišla potegavščina s fosilom. Ta je potem pisal, da je to »zgodba o zavajajoči molčečnosti in zgrešenem zaupanju, o trčenju nebrzdanih egov, samopoveličevanju, pobožnih željah, naivnih domnevah, človeških napakah, trmoglavosti, prirejanju dejstev, obrekovanju, lažeh [in] korupciji«.

In seveda je znanost tista, ki je dala človeštvu grozljive priprave za vojskovanje, na primer organizme, uporabne kot biološko orožje, bojne strupe, izstrelke, samovodene bombe in jedrske bombe.

[Slika na straneh 8, 9]

Meglica Mravlja (Menzel 3) s Hubblovega vesoljskega teleskopa

[Vir slike]

NASA, ESA and The Hubble Heritage Team (STScI/AURA)

[Slika na strani 9]

Znanost odkriva svet, poln razpoznavnih znamenj inteligentnega načrtovanja

[Slika na strani 10]

Jehovove priče spodbujajo k spoštovanju znanosti in verovanju v Biblijo