Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Znanost in religija v sporu

Znanost in religija v sporu

Znanost in religija v sporu

»Ali je najboljša razlaga za religijo nalezljiva bolezen uma?« (Richard Dawkins, biolog)

O RELIGIJI in znanosti se včasih domneva, da sta smrtni sovražnici. Nekaterim se zdita vpleteni v boj tolikšnih razsežnosti, da je morda zmaga ene videti mogoča le s smrtjo druge.

V enem taboru so nekateri znanstveniki, kot je kemik Peter Atkins, ki menijo, da je religijo in znanost »nemogoče« uskladiti. Atkins pravi, da je vera »v Boga kot pojasnilo (za kar koli, kaj šele za vse) z intelektualnega gledišča preziranja vredno«.

V drugem taboru so verni ljudje, ki krivijo znanost za izgubo vere. Takšni posamezniki verjamejo, da je znanost, kot se jo izvaja danes, prevara; njena dejstva so morda točna, toda napačna razlaga teh dejstev spodkopava prepričanje vernikov. Biolog William Provine denimo pravi, da darvinizem ne daje »nikakršnega trdnega temelja za etiko; nikakršnega osnovnega smisla za življenje«.

Vendar se je spor delno razvil tudi zaradi napačnih ali nedokazljivih trditev z obeh strani. Verski voditelji so stoletja učili mitične legende in zmotne dogme, ki se bijejo s sodobnimi znanstvenimi dognanji in ne temeljijo na navdihnjenem Svetem pismu. Rimskokatoliška cerkev je denimo obsodila Galilea, ker je sklenil, in to pravilno, da se Zemlja vrti okrog Sonca. Galilejevo mnenje ni bilo v nobenem pogledu v neskladju z Biblijo, bilo pa je v nasprotju s tem, kar je takrat učila cerkev. Po drugi strani so znanstveniki krivi tega, da kot dejstvo učijo nedokazljivo teorijo o razvoju življenja iz nežive snovi in neodvisno od Boga. Posmehujejo se veri, češ da je neznanstvena.

Ali je potem znanost in religijo mogoče uskladiti? Da, to je možno. V resnici se dokazana znanost in prava religija dopolnjujeta, ne pa nasprotujeta.

[Slika na straneh 2, 3]

Galileo je učil znanstveno resnico, za kar mu je cerkev sodila