Dolg boj proti suženjstvu

»To pomeni biti suženj: biti zlorabljen in to prenesti, prisiljen trpeti krivico.« (Evripid, grški dramatik iz 5. stoletja pr. n. š.)

SUŽENJSTVO ima dolgo in pogosto neprijetno zgodovino. Mogočni narodi svoje šibkejše sosede zasužnjujejo že vse od časa najzgodnejših civilizacij v Egiptu in Mezopotamiji. Tako se je pričela pisati ena najbolj tragičnih zgodb o človeški nepravičnosti.

Dve tisočletji pred našim štetjem so Egipčani zasužnjili cel, verjetno večmilijonski narod. (2. Mojzesova 1:13, 14; 12:37) Ko je Sredozemlju vladala Grčija, so številne grške družine imele vsaj enega sužnja – podobno kot ima morda danes v nekaterih državah povprečna družina avtomobil. Grški filozof Aristotel je to navado opravičil s trditvijo, da se človeštvo deli na dva razreda, na razred gospodarjev in razred sužnjev, s tem da imajo prvi prirojeno pravico gospodovati, medtem ko so se slednji rodili le za pokoravanje.

Rimljani so suženjstvo podpirali še bolj kot Grki. V dneh apostola Pavla je bila morda polovica prebivalcev Rima – očitno na stotisoče ljudi – sužnjev. In zdi se, da je rimski imperij moral vsako leto zasužnjiti pol milijona ljudi za gradnjo spomenikov, delo v rudnikih in na poljih ter za služabnike v velikanskih vilah bogatašev. * Ker so vojne ujetnike običajno zasužnjili, je bila nenasitna potreba rimskega  imperija po več sužnjih prav gotovo močna spodbuda za nadaljnje vojskovanje.

Čeprav se je število sužnjev po razpadu rimskega imperija malo zmanjšalo, pa se je ta dejavnost nadaljevala. Po zapisih v registru Domesday Book (1086 n. š.) je bilo deset odstotkov delovne sile v srednjeveški Angliji sužnjev. Sužnje pa so še vedno dobivali z osvajanjem. Angleška beseda za »sužnja« izvira iz besede »Slovan«, saj je velik del suženjskega prebivalstva Evrope na začetku srednjega veka bil slovanskega porekla.

Kljub temu ni od Kristusovega časa nobena celina pretrpela toliko gorja zaradi trgovine s sužnji kot Afrika. Še pred Jezusovim časom so starodavni Egipčani trgovali z etiopskimi sužnji. Po ocenah je bilo v obdobju 1250 let v Evropo in na Bližnji vzhod odpeljanih 18 milijonov Afričanov, da bi se v teh krajih zadostilo potrebam po sužnjih. S kolonizacijo Severne in Južne Amerike v 16. stoletju se je odprlo novo tržišče za sužnje in čezatlantsko prekupčevanje s sužnji je kmalu postalo eden najbolj donosnih poslov na zemlji. Zgodovinarji ocenjujejo, da so iz Afrike med letoma 1650  in 1850 odpeljali več kot 12 milijonov sužnjev. * Mnoge so prodali na trgih s sužnji.

Bojevanje proti suženjstvu

Skozi stoletja so se tako posamezniki kot narodi bojevali za osvoboditev iz okovov. V prvem stoletju pred Kristusom je Spartak popeljal vojsko 70.000 rimskih sužnjev v brezuspešen boj za svobodo. Revolucija haitskih sužnjev pred približno dvema stoletjema pa je bila bolj uspešna in je vodila do ustanovitve neodvisne vlade leta 1804.

Seveda pa je suženjstvo v Združenih državah obstajalo veliko dlje. Bili so sužnji, ki so si močno prizadevali osvoboditi sebe in svoje ljubljene. In bili so tudi svobodni ljudje, ki so zagovarjali odpravo suženjstva ali pomagali pobeglim sužnjem ter se tako iskreno bojevali proti suženjstvu. Kljub temu so to dejavnost zakonsko prepovedali po celi državi šele konec 19. stoletja. Kako pa je s tem danes?

Ali je bil boj zaman?

»Nihče ne sme biti držan ne v suženjstvu ne v tlačanski odvisnosti; suženjstvo in trgovina s sužnji v kakršnikoli obliki sta prepovedana,« piše v Splošni deklaraciji človekovih pravic. Ta cilj, ki so ga navdušeno razglasili leta 1948, je vsekakor plemenit. Številni iskreni ljudje so doseganju tega cilja posvetili svoj čas, energijo in sredstva. Vendar uspeh ne pride zlahka.

Kot kaže prejšnji članek, milijoni še vedno garajo brez plačila v strašnih razmerah in mnoge med njimi so kupili ali prodali proti njihovi volji. Kljub dobronamernemu naprezanju, da bi se suženjstvo odpravilo – in podpisovanju mednarodnih sporazumov, da bi ga prepovedali – je resnična svoboda še vedno cilj, ki se izmika. Skrivna trgovina s sužnji je postala zaradi svetovnega gospodarstva bolj dobičkonosna. Sploh se zdi, da suženjstvo vse bolj oblega posamezne dele človeštva. Ali je položaj brezupen? Poglejmo.

[Podčrtne opombe]

[Slike na straneh 4, 5]

Nekoč so sužnje, ki so jih iz Afrike pripeljali na ladjah (zgoraj), običajno prodali na ameriških trgih s sužnji

[Vir slike]

Godo-Foto

Archivo General de las Indias