Odkrivanje zakladov Oaxace

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ MEHIKE

PO POROČILU mehiškega Državnega antropološkega in zgodovinskega inštituta so v jugovzhodni mehiški državi Oaxaca odkrili kar 4000 različnih arheoloških najdišč. Iz teh najdišč so arheologi izkopali dragocene ostaline, med katerimi so številne razstavljene v Muzeju oaxaških kultur. Pridružite se nam pri obisku tega zelo zanimivega muzeja.

Muzej oaxaških kultur * je v prostorih nekdanjega samostana Santo Domingo de Guzmán, ki je v mestu Oaxaca, kakih 430 kilometrov jugovzhodno od prestolnice Mexico. V muzeju so v štirinajstih dvoranah razstavili nakit, kipe, lončenino in druge dragocene umetnine.

Osti puščic so razstavljene v prvi dvorani in so skoraj edini preostali dokaz za obstoj nomadskih skupin lovcev, ki so se selili po oaxaški pokrajini pred tisočimi leti. V naslednji sobi izvemo o mestu Monte Albán, ki je na vrhu hriba v osrednji Oaxaški dolini. Označujejo ga kot »prvo večje mesto Severne, Srednje in Južne Amerike«. Monte Albán naj bi doživel razcvet med letoma 300 in 900 n. š. Kljub  temu je povsem mogoče, da njegovi začetki segajo v osmo stoletje pr. n. š.

Dobro ohranjene ruševine v Monte Albánu odkrivajo, da so si njegovi meščani pridobili precejšnje znanje iz astronomije, zlatarstva in hieroglifne pisave. Arheološki zakladi mesta so še vedno vidni. Obstajajo denimo številne piramide, ki zbujajo pozornost v dolini. Poleg tega so našli še velike trge, podzemne prehode, igrišče za obredno igro z žogo olama in kakih 170 podzemnih grobnic.

Arheolog dr. Alfonso Caso je 9. januarja 1932 v Monte Albánu odkril grobnico št. 7, to je grobnica Zapotekov, v kateri so bili ostanki nekega plemiča, skupaj z velikansko zakladnico. Med predmeti, najdenimi v tej grobnici, je bil tudi nakit, izdelan iz zlata, srebra in bakra, pa tudi nakit iz žada, turkiza, kamene strele, biserov in koral. Mnogi od teh predmetov so razstavljeni, med drugim tudi zlati izdelki s skupno težo skoraj štiri kilograme.

V grobnici št. 7 so poleg svetlikajočega se nakita in dragih kamnov tudi lepi lončeni predmeti in izrezljane kosti. Še posebej omembe vredna je ljubka živopisna posoda, okrašena s poslikavo. Propad Monte Albána je pomenil konec reliefnemu pisanju na spomenike in odprla se je pot misteškemu pisanju, še posebej v kodekse oziroma rokopisne knjige.

Do leta 900 n. š. so bila vsa velika mezoameriška mesta z Monte Albánom vred zapuščena. Naslednjih 600 let je bila oblast v rokah bojevnikov in vojaških skupin. Od vseh ljudstev, ki so naseljevala Oaxaco v tistem obdobju, so Misteki pustili morda navečjo zapuščino. Kot opisuje The Encyclopedia Americana: »Misteki so bili mojstrski rokodelci in umetniki, ki so se odlikovali v izdelovanju nakita in dodelanih slikovnih knjigah.«

Upamo, da se bomo še kdaj vrnili in ponovno preučili informacije o tem, kako si je Mehika prizadevala za osvoboditev izpod Španije. Medtem pa pridite in sami raziščite zaklade starodavne Mehike. Ne bo vam žal!

[Podčrtna opomba]

[Slike na straneh 24, 25]

Monte Albán je doživel razcvet med letoma 300 in 900 n. š.

Spodaj: Naprsnik in drugi predmeti iz grobnice št. 7 skupaj s posodami iz istega obdobja

[Vir slike]

Vse slike: Reproducción Autorizada por el Instituto Nacional de Antropología e Historia CONACULTA-INAH-MEX