Pogled v svet

Podgane in ljudje v tekmi za hrano

Kot pravijo pri avstralski Zvezni organizaciji za znanstveno in industrijsko raziskovanje (ZOZIR), se povsod po svetu na vsakega rojenega dojenčka skoti deset mladih podgan. Vsak dan je treba nahraniti približno 360.000 novih človeških ust, vendar pa hrano zahteva tudi 3,600.000 mladih podgan. Indonezija denimo ima približno 230 milijonov prebivalcev in okoli 60 odstotkov se jih za svoje dnevne potrebe po energiji zanaša na riž. Kljub temu pa podgane v tej državi vsako leto pojedo približno 15 odstotkov riževega pridelka. »To pomeni, da podgane pojedo toliko riža, da bi z njim lahko vse leto hranili več kot 20 milijonov Indonezijcev,« pravi znanstvenik pri ZOZIR, dr. Grant Singleton.

 Kokošja juha – naravno zdravilo proti prehladu

Kokošjo juho se je dolgo uporabljalo kot tradicionalno zdravilo za bolezni dihal, kot je prehlad. Kot piše v knjigi Food—Your Miracle Medicine, dr. Irwin Ziment, specialist za pljuča s Kalifornijske univerze v Los Angelesu, razlaga, kako juha deluje: »Kokošje meso, podobno kot večina beljakovinske hrane, vsebuje naravno aminokislino, imenovano cistein, ki se izloča pri kuhanju juhe. Cistein je po kemični sestavi presenetljivo podoben zdravilu acetilcisteinu, ki ga zdravniki predpišejo obolelim za bronhitisom in pri infekcijah dihal.« To zdravilo, ki so ga prvotno pridobivali iz kokošjega perja in kože, je mukolitik, kar pomeni, da redči sluz in poveča njeno nastajanje v nosu, grlu in pljučih. Kokošja juha deluje zelo podobno. Da bi bila juha še bolj učinkovit borec proti zgoščevanju sluzi, dr. Ziment predlaga, da ji dodamo česen, čebulo in pikantne začimbe, kot je pekoča paprika.

Francozi in nadnaravno

Kljub temu da so Francozi znani kot racionalisti, pa mnogi med njimi še vedno verjamejo v nadnaravno. Po poročilu francoskega dnevnika Le Monde, so raziskovalci ugotovili, da »tretjina prebivalstva verjame, da astrološka znamenja določajo osebnostne značilnosti, medtem ko jih četrtina verjame v napovedi iz horoskopa«. Približno 50 odstotkov jih verjame v zdravljenje z vero in v telepatijo. Raziskava je nepričakovano razkrila, da zanimanje za znanost ni razpršilo verovanja v nadnaravno. Ravno nasprotno, tisti z zelo majhnim poznavanjem znanosti so bili manj lahkoverni, kot tisti z zelo dobrim poznavanjem znanosti.

Ubijalska sončarica

Revija Time je komentirala primer ameriškega športnega zvezdnika Koreyja Stringerja, ki je umrl zaradi sončarice, in pojasnila, da se v vročem in vlažnem vremenu znoj morda ne izloča dovolj hitro, da bi se telo ob velikem naporu hladilo. Pojavi se lahko sončarica, za katero je lahko značilen smrtonosni porast telesne temperature. Svarilni znaki sončarice so lahko tudi vrtoglavica, glavobol, bruhanje, slabost, zmedenost, pospešen utrip in vroča, suha ter pordela koža. Z mrzlo vodo, kockami ledu ali kako drugače je telo treba nemudoma ohladiti, da bi obvarovali žrtvino življenje. A preprečiti je boljše kakor zdraviti. »Ognite se razgibavanju v najbolj vročem delu dneva. Nosite ohlapna oblačila, v katerih lahko zrak kroži okoli vašega telesa. In vsekakor uživajte zadosti tekočine,« še posebej vodo, priporoča Time. »Alkohol, čaj in kola pijače, ki delujejo kot diuretiki, lahko dejansko pospešijo izgubo tekočine.«

Dvomljivo ravnanje tobačnih podjetij

Tajni dokumenti nekega tobačnega podjetja odkrivajo, da so tobačna podjetja »namerno zavajala kadilce v mišljenje, da kadijo cigarete z nižjo vsebnostjo katrana in nikotina, kot pa so jih v resnici imele«, poroča britanska revija New Scientist. Naj navedemo primer. Leta 1990 je Evropska unija omejila vsebnost katrana na 15 miligramov na cigareto, omejila pa je tudi vsebnost nikotina. Vendar pa dokumenti nekega podjetja odkrivajo, da podjetje ni zmanjšalo vsebnosti katrana in nikotina v cigaretah ter se s tem prilagodilo zahtevanim omejitvam, temveč je namerno prikrojilo merila tako, da so spremenili metodo, s katero merijo ti substanci. Kako jim je uspelo, ne da bi bili kaznovani? »Podjetja so to lahko počela, ker v resnici nadzirajo tobačni odbor, [ki] odreja takšna preverjanja,« poroča New Scientist. Stella Bialous, s Svetovne zdravstvene organizacije, izjavlja: »To kaže, kako so ti predpisi nekoristni, ko gre za varovanje javnosti.«

Najstarejši natisnjeni oglas

Kitajski arheologi so našli najstarejši znan natisnjeni oglas, poroča kitajski People’s Daily Online. V grobnici v kitajski provinci Hunan so odkrili dva kosa ovojnega papirja, ki sta stara 700 let in so ga očitno uporabljali za zavijanje pigmenta za oljne barve. »V desnem zgornjem delu papirja je 70 kitajskih pismenk, ki opisujejo raznolikost, kvaliteto in značilnosti proizvoda. Na papirju je natisnjen tudi naslov trgovine,« piše v poročilu. Nekateri izrazi tega oglasa so presenetljivo podobni sodobnim oglasom. Del zapisa pravi: »V primerjavi z drugimi oljnimi barvami je barva našega proizvoda edinstvena.« Zaradi dejstva, da so papir prinesli v Evropo v 12. stoletju in da je Gutenberg tiskanje iznašel šele v 15. stoletju, je v časopisu pisalo: »Na Kitajskem lahko izdelovanje papirja zasledimo v letu 105 n. š., ko je Ts’ai Lun prvi naredil list papirja. Kar pa se tiče tiskanja, je Kitajska že v 9. stoletju imela lesene tiskarske bloke.«

Komercialna cerkev

Obiskanost Cerkva povsod v Združenih državah ne narašča, upada pa tudi število prispevkov, zato cerkve odpirajo svetna podjetja, da bi lahko plačale račune. »To je prihodnost vsake podjetne cerkve,« pravi Stephen Munsey, višji pastor Krščanskega družinskega središča v Munstru v Indiani. Kot piše v The Wall Street Journalu, trgovske dejavnosti cerkve segajo od prodaje kave in krofov v veži cerkve pa vse do restavracij na cerkvenih terasah. Neka cerkev v Jacksonvilleu na Floridi je blizu svoje cerkve odprla trgovsko središče. V njem je tudi potovalna agencija, kozmetični salon in restavracija, v kateri pripravljajo hrano z ameriškega juga. Ustanovitelj cerkve in škof, Vaughn McLaughlin, pravi: »Jezus je želel, da vzamemo darila, ki nam jih je dal, in ustvarjamo dobiček.« Dodal je še, da je v letu 2000 cerkveni posel prinesel preko 2,300.000 evrov dobička.

Neškodljiv kanabis?

»Trditve, da je kanabis neškodljiv, so v novem poročilu zavrgli ter posvarili, da ta droga postaja vedno močnejša in lahko dolgoročno zelo škoduje zdravju,« poroča londonski The Independent. Profesorica Heather Ashton z univerze v Newcastlu v Angliji pravi: »Kanabis vpliva na skoraj vsak sistem človeškega telesa. Deluje podobno kot alkohol, pomirjevala, uspavala in halucinogeni.« Znan je po tem, da močno oslabi šoferske sposobnosti. Povzroči lahko akutno duševno bolezen, tudi shizofrenijo, na pljučih naredi petkrat večjo škodo kot cigarete, lahko povzroči redke vrste raka na grlu, pri nekaterih mlajših uživalcih pa lahko sproži tudi smrtonosen srčni infarkt. V 1960-ih letih je ena cigareta marihuane običajno vsebovala 10 miligramov THC, kemikalije, ki vpliva na možgane. »Z najnovejšo pridelavo in gojenjem rastlin lahko sedaj cigareta marihuane vsebuje 150 mg THC, lahko pa tudi do 300 mg, če se ji doda hašiševo olje,« piše v časopisu.

Ali razumete svojega zdravnika?

»Komunikacija med zdravniki in pacienti je v težavah,« poroča brazilski Folha de S. Paulo. V raziskavi, ki so jo naredili na oddelku za nujno pediatrično pomoč v neki bolnišnici v São Paulu, je 25 odstotkov staršev, ki so spremljali svoje otroke, odšlo iz zdravnikove ordinacije, ne da bi razumeli, kakšno bolezen je zdravnik odkril, 24 odstotkov jih zaradi nerazločne pisave ni moglo prebrati recepta, 90 odstotkov pa je bilo takšnih, ki se niso mogli spomniti zdravnikovega priimka. Kar nekaj dejavnikov prispeva k tej komunikacijski motnji. Sem spadajo »hitra in neosebna« posvetovanja, zaradi katerih so bolniki »nezaupljivi do zdravnika in nezadovoljni z njegovo diagnozo«, prekomerna raba medicinskih izrazov in pa dejstvo, da zaradi sodobnih zdravstvenih preiskav zdravnikom ni več treba postavljati toliko vprašanj, kot so jih morali nekdaj. Kot piše v poročilu, neka psihiatrinja navaja še en dejavnik, in sicer »čustveno pregrado«, ki jo razvijejo mnogi zdravniki, »da se zaščitijo pred bolečino, trpljenjem, tesnobo in strahom pred smrtjo«.