Najdaljši cestni predor na svetu

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ NORVEŠKE

ČE ŽELITE videti občudovanja vredne gore in fjorde, pridite na zahod Norveške! Presenečeni boste! Poleg tega pa ozke in vijugaste ceste kakor tudi mnogi predori pričujejo o človeški domiselnosti. Nedavno je bil dokončan nov predor – dosežek gradbeništva, ki presega vse v svojem razredu. To je predor Laerdal, ki je najdaljši cestni predor na svetu – avtocesta, dolga 24,5 kilometra, in odprtina, skopana skozi živo skalo! Predstavljajte si, da se pripeljete skozi vhod v predor in veste, da bo samo po nekaj minutah vožnje nad vami več kot 1000 metrov visoko skalovje!

Zakaj je bil potreben tako dolg predor? Ker je pomemben del glavne povezave med dvema največjima mestoma Norveške, Oslom (glavno mesto, na vzhodu) in Bergnom (na zahodni obali). Druge gorske ceste med tema mestoma so zaradi snega in vetra pozimi težko prevozne. Zato so zelo potrebovali novo cesto, ki bi bila zanesljiva ob slabem vremenu. Norveški parlament se je leta 1992 odločil, da bo nova avtocesta potekala tudi skozi predor med majhnima skupnostima, Aurlandom in Laerdalom. Po petih letih gradnje so novembra 2000 predor uradno odprli. Kako je bila ta mojstrovina gradbeništva zgrajena? Kako varen je predor? Kakšna je vožnja skozenj? Pa poglejmo!

Težave pri gradnji

Predor povezuje Laerdal in Aurland, z deli pa so sočasno pričeli na treh različnih mestih. Dve skupini sta začeli vsaka na svoji strani predora, tretja pa je pričela kopati dva kilometra dolg jašek za prezračevanje, ki naj bi se združil z glavnim predorom po 6,5 kilometra od vhoda pri Laerdalu. Kako so lahko tri skupine uskladile vrtanje in bile prepričane, da se bodo srečale v osrčju gore? Da so lahko določili natančno začetno točko vsake skupine, so uporabili satelitske navigacijske sisteme, smer vrtanja pa so vodili z laserskimi žarki. S temi žarki so nadzorovali premikanje vrtalnih naprav in tako zagotovili natančno lego izvrtanih lukenj za razstrelivo.

Za vsako detonacijo je bilo v globino 5,2 metra narejenih okoli 100 lukenj. Te so napolnili s približno 500 kilogrami razstreliva, zatem pa je nastalo okoli 500 kubičnih metrov zdrobljenega skalovja. Kamenje so nato s tovornjaki odpeljali stran. Preden so lahko vrtali naprej, so morali stene in strop predora utrditi. Uporabili so dolge jeklene vijake, površino pa so pobrizgali z brizgalnim betonom, to je z vlakni ojačan beton. Vsaka skupina je tedensko napredovala po približno 60 do 70 metrov. Septembra 1999  so prebili še zadnji del. Skupini, ki sta delali na glavnem predoru, sta se srečali, vendar je bil med njima 50 centimetrski zamik! Kot je bilo načrtovano, so štirinajst mesecev kasneje odprli predor. Na tej stopnji so stroški znašali 140,000.000 evrov.

Kako je bilo poskrbljeno za prezračevanje?

Inženirji za predore se vedno spoprijemajo z izzivom, kako zagotoviti čist zrak. Ker vožnja skozi predor Laerdal traja približno dvajset minut, je še posebej pomembno, da je za dihanje dovolj čistega zraka. Kako so to dosegli?

Dva kilometra dolg prezračevalni jašek, ki je 6,5 kilometra od odprtine Laerdal, je speljan do bližnje doline in je pravzaprav dimnik oziroma izpušni jašek. Sveži zrak prihaja z obeh strani predora, onesnaženi pa izhaja skozi prezračevalni jašek. V tem jašku sta dva močna ventilatorja (s skupno zmogljivostjo pretoka 1,7 milijona kubičnih metrov zraka na uro), s katerima se ob močnem onesnaženju lahko poveča dotok čistega zraka. Po tem sistemu prihaja primerno čist zrak z laerdalske strani predora. Nekaj pa je še bilo treba narediti na aurlandski, daljši strani predora, zato so na strop predora vgradili 32 manjših impulznih ventilatorjev in tako pospešili pretok zraka do prezračevalnega jaška. Vendar ker zrak prepotuje dolgo razdaljo od aurlandske strani do ustja prezračevalnega jaška, je ta zrak vedno bolj onesnažen. Kako bi to težavo lahko rešili?

S postavitvijo čistilne naprave v 100 metrov dolgem vzporednem predoru, ki je devet kilometrov in pol od odprtine Aurland. Ta predor je na obeh straneh povezan z glavnim predorom. Zrak iz glavnega predora preusmerijo v vzporedni predor, kjer izločijo do 90 odstotkov prahu in dušikovega dioksida.

S tem prezračevalnim sistemom in prečiščenjem zraka lahko predor Laerdal normalno sprejme do 400 avtomobilov na uro. Senzorji v predoru spremljajo kakovost zraka in uravnavajo učinek prezračevalnega sistema. Če je onesnaženje preveliko, predor zaprejo za promet. A do sedaj to še ni bilo potrebno.

Kako varen je?

Nekateri ljudje se bojijo vožnje skozi predor. Zato, pa tudi zaradi nedavnih hudih nesreč in požarov v več evropskih predorih, je  bila pri predoru Laerdal osrednja skrb varnost. Kaj je bilo narejeno za varnost tega predora?

Nadzorni center v Laerdalu nenehno spremlja različne varnostne sisteme v predoru, in če je varnost ogrožena, predor zaprejo. Da bi omogočili hitro zaprtje in evakuacijo predora, so poskrbeli za mnoge varnostne ukrepe. Na vsakih 250 metrov so postavili telefone za klic v sili in na vsakih 125 metrov po dva gasilna aparata. Nadzorni center samodejno zazna lokacijo, kjer je bil gasilni aparat odstranjen s svojega mesta. Če se to zgodi, rdeče semaforne luči opozorijo voznike, naj ne zapeljejo v predor, voznike v predoru pa signalni znaki in luči usmerjajo iz predora v varni smeri, proč od nevarnosti. Vozniki lahko v predoru obrnejo vozila, saj so zanje na vsakih 500 metrov narejena obračališča, za večja vozila pa je v ta namen izbranih 15 lokacij. Predor je opremljen tudi z radijskim antenskim sistemom, s katerim je voznike mogoče obveščati po njihovem avtoradiu. Sistemi za štetje in fotografiranje nadzorujejo ves promet v predor in iz njega. Strokovnjaki za ceste menijo, da je to zelo visoka raven varnosti glede na sorazmerno nizko gostoto prometa.

Zakaj je ta predor drugačen?

Kakšna je vožnja skozi ta predor? Pomemben cilj inženirjev je bil, da bi bila vožnja skozi predor kar se da prijetno doživetje, tako da bi se vozniki počutili varne in bi tudi vozili tako. Za dosego tega so jim pri opremljanju notranjosti predora pomagali med drugim tudi prometni psihologi z raziskovalnega inštituta, poklicni oblikovalci luči in simulator vožnje.

Rezultat? Predor ni speljan povsem ravno, ampak so narejeni blagi ovinki, tako da vozniki ne postanejo zaspani, lahko pa vidijo 1000 metrov ceste pred seboj. Zaradi ovinkov se tudi laže določi razdalja nasproti vozečih vozil. Enolično vožnjo razbijejo tri velike, jamam podobne dvorane. Voznik dobi vtis, kakor da se pelje skozi štiri krajše predore, ne skozi enega dolgega. Posebna razsvetljava v teh dvoranah, z rumeno ali zeleno lučjo na tleh in modro na stropu, daje vtis bližanja k dnevni svetlobi in sončnem vzhodu. Zaradi teh učinkov, skupaj z zadostno svetlobo v samem predoru, se večina voznikov počuti udobno in varno.

Sedaj lahko vozniki uživajo v posebnem doživetju vožnje skozi najdaljši cestni predor na svetu. Ta mojstrovina sodobnega gradbeništva je vidna v zanesljivi povezavi med vzhodom in zahodom Norveške. Je mogočen dokaz tega, kaj človek lahko naredi, ko ustvarjalno uporablja svoje spretnosti in domiselnost.

 [Shema/slika na strani 25]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Potek predora

Laerdal ← → Aurland

[Shema/zemljevid na strani 27]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Predor Laerdal

Avtoceste

↑ Do Laerdala

→ E16 do Osla

* Lokacije preusmerjevalnih impulznih ventilatorjev

Smer zračnega toka

↓

kamnita dvorana

↓

prezračevalni jašek → nameščen ventilator

↑

*

↑

kamnita dvorana

↑

*

prezračevalna naprava

↑

*

kamnita dvorana

*

↑

*

↑

Smer zračnega toka

Aurland

↓ E16 do Bergna

1 milja

1 kilometer

[Vir slike]

Statens vegvesen, Sogn og Fjordane

[Zemljevid na strani 24]

(Lega besedila – glej publikacijo)

NORVEŠKA

Predor Laerdal

Bergen E16 OSLO

[Slika na strani 25]

Vhod Laerdal

[Slika na strani 25]

Osnutek zračne čistilne naprave

[Slika na strani 25]

Prečni profil predora prikazuje jeklene vijake, ki varujejo stene in strop

[Slika na strani 26]

Predor ima okoli 100 telefonov za klic v sili in skoraj 400 gasilnih aparatov

[Slika na strani 26]

V predoru so tri kamnite dvorane s posebnimi svetlobnimi učinki

[Navedba vira slike na strani 24]

Pogled iz zraka: Foto: Leiv Bergum; čistilna naprava: ViaNova A/S; vse druge fotografije na straneh 24–26:Statens vegvesen, Sogn og Fjordane