Policija – kakšna je njena prihodnost?

BREZ policije bi verjetno vladala anarhija. Toda ali je kljub policiji naš svet varen? V večini današnjih mest, pa tudi na mnogih podeželskih področjih, je neke vrste kriza, kar se tiče varnosti. Ali lahko pričakujemo, da nas bo policija rešila pred organiziranim kriminalom in večkratnimi prestopniki? Ali lahko pričakujemo, da bo policija poskrbela za varnost naših ulic? Ali bo zmagala v vojni proti kriminalu?

»Policija ne preprečuje kriminala,« meni David Bayley v svoji knjigi Police for the Future. »Policija je v resnici samo obliž pri raku. [. . .] Ne moremo se zanašati, da bo policija, četudi predana preprečevanju kriminala, rešila družbo pred njim.« Raziskave kažejo, da tri  glavna področja policijskega dela – patruljiranje po ulicah, odzivanje na klice v sili in preiskovanje kaznivih dejanj – ne preprečujejo kriminala. Zakaj?

Skušati preprečiti kriminal tako, da bi bilo več policije, bi bilo neverjetno drago. Zdi se, da prestopniki sploh ne opazijo takega povečanja patrulj ali pa jim za to preprosto ni mar. Od kaznivih dejanj pa ne odvrača veliko niti hiter odziv policije. Ta poroča, da storilca verjetno ne bodo ujeli, če jim ne uspe priti na mesto kaznivega dejanja v manj kot eni minuti. Zdi se, da kriminalci vedo, da je takšna hitrost redka. Ne pomaga niti preiskovanje kaznivih dejanj. Celo ko detektivi uspešno dokažejo krivdo in zaprejo prestopnike, to očitno ne prepreči kriminala. V Združenih državah zaprejo več kriminalcev kot v kateri koli drugi državi, a je delež kaznivih dejanj še vedno visok; medtem ko je na Japonskem, kjer imajo le malo zaprtih, ta delež eden najnižjih. Pokazalo se je, da celo takšni projekti, kot je sosedsko nadzorstvo, nimajo trajnega učinka, še posebej na področjih z visoko stopnjo kriminala. Ostri ukrepi proti določenim vrstam kriminala, kot je trgovanje z drogo ali rop, pustijo nekaj časa močan vtis, toda spet je težko doseči dolgotrajneše učinkovanje.

»Dejstvo, da policija ne more preprečiti kriminala, razmišljajočih ne bi smelo preveč presenetiti,« piše v Police for the Future. »Splošno sprejeto je, da socialne razmere zunaj nadzora policije in sistema kazenskega pravosodja kot celote določajo delež kriminala v skupnostih.«

Kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo policije?

Kako ravnate, če ni nikjer nobenega policista? Ali izkoristite to za kršenje zakona? Neverjetno je, kako veliko tako imenovanih uglednih ljudi iz srednjega in višjega sloja je pripravljenih tvegati svoje ime in prihodnost za dvomljive koristi gospodarskega kriminala. The New York Times je nedavno poročal o ‚112 posameznikih, obtoženih snovanja goljufije. Zanje je bilo rečeno, da so vpleteni v goljufanje zavarovalnic za avtomobilsko zavarovanje. Med obtoženimi so bili odvetniki, zdravniki, kiropraktiki, fizioterapevt, akupunkturistka in administrativna pomočnica na policiji.‘

Neki drug primer goljufije v neverjetnem obsegu je nedavno pretresel bogate podpornike umetniškega sveta, ko sta bila bivša upravitelja avkcijskih hiš Sotheby’s v New Yorku in Christie’s v Londonu obsojena zaradi dogovarjanja o enotnih cenah. Upravitelja in tudi avkcijski hiši morajo plačati kazni in nadomestilo škode v vrednosti kakih 970 milijonov evrov! Nenasiten pohlep po denarju torej prodira v vse plasti družbe.

To, kar se je zgodilo v Recifu (Brazilija) leta 1997, ko je stavkala policija, kaže, da so mnogi pripravljeni storiti kaznivo dejanje, če jih od tega nič  ne odvrača. Kakršno koli versko prepričanje, ki ga morda imajo, ne vpliva na njihovo ravnanje. Zlahka zvodenijo ali zapustijo etiko in načela. Nič čudnega, da je v mnogih državah boj policije v svetu, ki se bolj ali manj nagiba k brezzakonju, jalovo.

Po drugi strani pa nekateri ljudje upoštevajo zakone, ker spoštujejo oblast. Apostol Pavel je kristjanom v Rimu rekel, da se morajo podrejati oblastem, ki jih Bog dopušča, saj vzdržujejo vsaj nekoliko reda v družbi. O takšni oblasti je pisal: »Božja služabnica [je], maščevalka v kaznovanje tega, ki dela hudo. Zato se je treba pokoravati, ne samo zavoljo kazni, ampak tudi zavoljo vesti.« (Rimljanom 13:4, 5)

Spreminjanje družbenih razmer

Policija s svojim delom nedvomno nekoliko izboljšuje družbene razmere. Ko po ulicah ni več opaziti drog in nasilja, si ljudje prizadevajo živeti v skladu z izboljšano podobo soseske. Toda povedano po resnici, prenova družbe presega sposobnosti katere koli policijske enote.

Ali si lahko predstavljate družbo, v kateri je spoštovanje zakona tolikšno, da policije ne potrebujejo? Ali si v mislih lahko naslikate svet, v katerem se ljudje tako zanimajo drug za drugega, da so sosedje vedno pripravljeni pomagati in nikomur ni treba v pomoč klicati policije? Morda zveni sanjsko. Toda besede, ki jih je izrekel Jezus, čeprav v drugih okoliščinah, prav gotovo veljajo. Rekel je: »Pri ljudeh je to nemogoče, toda pri Bogu je vse mogoče.« (Matevž 19:26)

Biblija opisuje čas v prihodnosti, ko bo vse človeštvo podrejeno vladi, ki jo bo ustanovil Bog Jehova. »Ustanovi Bog nebes kraljestvo [. . .]; vsa ona kraljestva pa zdrobi in uniči.« (Daniel 2:44) Ta nova vladavina bo z izobraževanjem vseh iskrenih ljudi v Božji poti ljubezni spremenila družbene razmere, ki so plodna tla za kriminal. »Vsa zemlja bode polna spoznanja GOSPODOVEGA, kakor vode pokrivajo morja globočino.« (Izaija 11:9) Jehovov kralj, Jezus Kristus, bo lahko preprečil ves kriminal. »Ne bo sodil po videzu svojih oči, ne odločal po sluhu svojih ušes. Pravično bo sodil siromake, pošteno bo branil stiskane v deželi.« (Izaija 11:3, 4, SSP)

Ne bo več niti kriminalcev niti kriminala. Policije ne bomo več potrebovali. Vsi ‚bodo sedeli vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, in nihče jih ne bo strašil‘. (Miha 4:4) Če želite biti del »nove zemlje«, opisane v Bibliji, je sedaj čas, da preiščete, kaj je Bog obljubil v svoji Besedi. (2. Petrov 3:13)

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

Ali si lahko predstavljate družbo, v kateri je spoštovanje zakona tolikšno, da policije ne potrebujejo?

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

Ne bo več niti kriminalcev niti kriminala

[Okvir/slika na strani 11]

Policija proti teroristom

To, kar se je zgodilo 11. septembra 2001 v New Yorku in Washingtonu (DC), kaže, da so za policijo zračni pirati, ugrabitelji talcev in teroristi eni najtežjih izzivov pri varovanju javnosti. V mnogih delih sveta se posebne policijske enote urijo za vdor v parkirano letalo. Prav tako se učijo spretnosti nepričakovanega vstopa v stavbe – spuščanja po vrvi s strehe, skakanja skozi okna ter metanja »šok« granat in ročnih bomb s solzivcem. Takšnim izurjenim policistom pogosto uspe presenetiti in premagati teroriste, ne da bi pri tem resno ogrozili talce.

[Vir slike]

James R. Tourtellotte/U.S. Customs Service

[Slika na strani 12]

Predmeti, ki se jih v Božjem novem svetu ne bo več potrebovalo