Policija – zakaj je potrebna?

KAKŠNO bi bilo življenje brez policije? No, kaj se je zgodilo leta 1997, ko je več kot milijon prebivalcev brazilskega mesta Recife ostalo brez policijske zaščite, ker je 18.000 policistov stavkalo?

»V petih dneh kaosa se je v tej obmorski metropoli število umorov na dan potrojilo,« je poročal The Washington Post. »Osem bank je bilo oropanih. Člani tolp so divjali skozi nakupovalni center ter se vozili po soseskah višjih slojev in medtem streljali. Ni spoštovanja prometnih predpisov. [. . .] Ta val nasilja je preizkusil zmogljivosti mrtvašnice in napolnil največjo državno bolnišnico, kjer zdaj žrtve s strelnimi in vbodnimi ranami ležijo na tleh po hodniku.« Poročali so, da je minister za pravosodje rekel: »Takšnega brezzakonja tukaj še ni bilo.«

Zlo je, ne glede na to, kje živimo, tik pod bliščem civilizacije. Potrebujemo policijsko zaščito. Seveda smo že večinoma vsi slišali o surovosti, podkupljivosti, brezbrižnosti in zlorabi pooblastil nekaterih policistov. Pojavnost takšnih incidentov se razlikuje od države do države. Toda kaj bi brez policije? Ali ni res, da je policija pogosto dragocena pomoč? Prebudite se! je vprašal nekaj policistov v različnih delih sveta, zakaj so se odločili za ta poklic.

Delo v korist skupnosti

»Rad pomagam ljudem,« je rekel Ivan, policist iz Britanije. »K temu delu me je pritegnila njegova raznolikost. Na splošno ni znano, da se policist ukvarja s kriminaliteto  pravzaprav samo 20 do 30 odstotkov svojega časa. Večinoma dela v korist skupnosti. V mojem običajnem dnevu na patruljnem obhodu se morda srečam s primerom nenadne smrti, s prometno nesrečo, kaznivim dejanjem in zmedenim ostarelim človekom, ki potrebuje pomoč. Še posebej mi je v zadovoljstvo, ko lahko izgubljenega otroka vrnem staršem ali ko pomagam žrtvi kaznivega dejanja spoprijeti se s čustvenimi posledicami.«

Stephen je nekdanji policist iz Združenih držav. Takole pravi: »Kot policist imaš sredstva in čas, da karseda najbolj pomagaš ljudem, ko se iskreno obrnejo nate po pomoč. To me je pritegnilo k temu delu. Hotel sem biti na voljo ljudem in jim pomagati v stiski. Menim, da sem vsaj nekoliko pomagal zaščititi ljudi pred kriminalom. V petih letih sem aretiral čez 1000 ljudi. Toda najti izgubljene otroke, pomagati bolnikom z alzheimerjevo boleznijo, ki so odtavali, in vrniti ukradena vozila, to je bil vir zadovoljstva. Poleg tega pa je bilo tudi vznemirljivo slediti osumljencem in jih uloviti.«

»Hotel sem pomagati ljudem, ki so nujno potrebovali pomoč,« pravi Roberto, policist iz Bolivije. »Policiste sem občudoval še kot otrok, zato ker varujejo ljudi pred nevarnostjo. Na začetku moje kariere sem vodil peš patrulje v mestnem središču, kjer so vladne pisarne. Skoraj vsak dan smo imeli opravka s političnimi demonstracijami. Moja naloga je bila preprečiti nasilje. Ugotovil sem, da se je bilo mogoče, če sem bil prijazen in razumen z voditelji demonstracij, ogniti izgredom, v katerih bi se lahko poškodovalo veliko ljudi. To mi je bilo v zadovoljstvo.«

Področje policijskega dela je zelo široko. Spoprijemajo se s takimi primeri, kot je reševanje mačke z drevesa, do reševanja talcev iz rok teroristov in soočanja z bančnimi roparji. Vendar pa je sodobna policija že od svojih začetkov povezana z upi in bojaznimi. Naslednji članek bo obravnal vzroke za to.

 [Slike na straneh 2, 3]

Strani 2 in 3: Usmerjanje prometa v Hongkongu; grška policijska enota za posredovanje v neredih; policista v Južnoafriški republiki

[Vir slike]

Manu Dias/Agência A Tarde

[Slika na strani 3]

Izropana trgovina med policijsko stavko julija 2001 v Salvadorju (Brazilija)

[Vir slike]

Manu Dias/Agência A Tarde

[Slika na strani 4]

Stephen iz ZDA

[Slika na strani 4]

Roberto iz Bolivije