Igranje na srečo privlačno po vsem svetu

JOHN, ki je odrastel na Škotskem, je sanjal o tem, da bi zadel na loteriji. »Loterijsko srečko sem kupil vsak teden,« pravi. »Stala me je zelo malo denarja, toda dala mi je upanje, da bom dobil vse, kar sem si kdaj želel.«

Kazušige, ki živi na Japonskem, je imel rad konjske dirke. »Staviti s prijatelji ob dirkalni stezi je bilo zelo zabavno in včasih sem priigral veliko denarja,« se spominja.

»Najraje sem igrala bingo,« pravi Linda, ki živi v Avstraliji. »Ta navada me je stala približno 35 evrov na teden, toda rada sem imela vznemirjenje ob dobitku.«

John, Kazušige in Linda so menili, da je igranje na srečo sorazmerno neškodljiva oblika zabave. In tako misli še na stotine milijonov ljudi po vsem svetu. Glede na Gallupovo anketo iz leta 1999 je igre na srečo odobravalo dve tretjini Američanov. Leta 1998 so ameriški igralci na srečo pri zakonitih igrah porabili približno 60 milijard evrov, kar je več, kot so porabili za vstopnice za kino, posneto glasbo, športne predstave, zabaviščne parke in videoigre skupaj.

Glede na nedavno študijo je v enem letu več kot 80 odstotkov avstralskega prebivalstva igralo za denar vsaj enkrat, 40 odstotkov pa vsak teden. Odrasli v tej državi porabijo pri igrah na srečo povprečno več kot 450 evrov na leto, kar je približno dvakrat toliko, kot ga porabijo Evropejci in Američani, zato so v svetu Avstralci med najbolj vnetimi hazarderji.

Mnogi Japonci so zasvojeni s pačinko fliperji in pri stavah za to igro porabijo 280 milijard evrov letno. V  Braziliji porabijo za hazardiranje vsaj 4,5 milijarde evrov letno, od tega velik del za loterijske srečke. Toda Brazilci niso edini, ki imajo radi loterije. V reviji Public Gaming International je bilo nedavno ocenjeno, da je »v 102 državah 306 loterij«. Igranje na srečo resnično privlači ljudi po vsem svetu, in po mnenju nekaterih je to privlačnost, ki prinaša velike koristi.

Sharon Sharp, predstavnica Inštituta za raziskovanje javnih iger na srečo, pravi, da je v Združenih državah od leta 1964 do 1999 loterijski dohodek »znaša[l] približno 145 milijard evrov državnega proračuna, pri čemer je največji del tega dohodka prišel po letu 1993«. Velik del tega denarja so namenili za javne izobraževalne programe, državne parke in postavitev javnih športnih objektov. Industrija iger na srečo je tudi eden večjih delodajalcev, in samo v Avstraliji zaposluje kakih 100.000 ljudi v več kot 7000 podjetjih.

Zato zagovorniki iger na srečo pravijo, da zakonito igranje na srečo ni le zabava, temveč tudi ustvarja delovna mesta, prinaša prihodek od davkov in dviguje oslabljeno domačo ekonomijo.

Mnogi ljudje se potemtakem sprašujejo: ‚Kaj je narobe z igranjem na srečo?‘ Odgovor na to vprašanje, o katerem razpravljata naslednja članka, bo morda spremenil vaš pogled na igranje na srečo.

[Slika na strani 3]

John

[Slika na strani 3]

Kazušige

[Slika na strani 3]

Linda