Življenje v »uporabi in odvrzi« družbi

V RAZVITIH državah ljudje odvržejo gore odpadkov. Premislite denimo o tem, koliko smeti letno pridelajo v Združenih državah. Pravijo, da »bi z enako maso vode lahko napolnili 68.000 olimpijskih bazenov«. Pred nekaj leti so ocenili, da zgolj Newyorčani pridelajo na leto toliko odpadkov, da bi mestni Central Park lahko prekrili s 4 metri smeti! *

Ni čudno, da so Združene države uporabili kot »svarilo vsemu svetu«, kar se tiče »potrošniške in potratne družbe«. Vendar ta država ni osamljen primer. Ocenili so, da bi z odpadki, ki jih letno pridelajo v Nemčiji, kaj lahko napolnili tovorni vlak, ki bi segal od glavnega mesta Berlin do kakih 1800 kilometrov oddaljene afriške obale. V Britaniji so nekoč ocenili, da povprečna štiričlanska družina v enem letu zavrže za šest dreves papirja.

 Države v razvoju niso nič manj nasičene s smetmi. Znana revija poroča: »Zares slaba novica je, da večina od 6 milijard prebivalstva na tem planetu ne zaostaja tako veliko za Združenimi državami in preostalim razvitim svetom, vsaj kar se tiče smeti.« Da, če vam je všeč ali ne, smo danes skoraj vsi del »uporabi in odvrzi« družbe.

Seveda so ljudje vedno imeli kaj za na odpad. Toda sedaj so bolj kot pred leti razširjena in dostopna konzervirana ter pakirana živila in blago, zato je embalaža za enkratno uporabo vsepovsod. Prav tako se je izredno povečala količina časopisov, revij, reklamnih letakov in drugih tiskovin.

Naš visokoindustrializirani in znanstveni svet je ustvaril tudi novo vrsto odpadkov. Nemški časopis Die Welt trdi, da »se v Evropski uniji letno zavrže okoli devet milijonov avtomobilov«. Odstranjevanje takšnih odpadkov je zahtevno. Še bolj zaskrbljujoče je vprašanje: Kako varno odstraniti jedrske in kemične odpadke? Po poročilih so imele Združene države leta 1991 »gore radioaktivnih odpadkov, pa nobenega stalnega odlagališča zanje«. Milijon sodov, polnih teh smrtno nevarnih snovi, naj bi ležalo v začasnem skladišču, kjer je stalna »nevarnost, da se jih založi, ukrade in da povzročijo okoljsko škodo zaradi napačnega ravnanja«. Samo leta 1999 je kakih  20.000 virov v Združenih državah pridelalo več kot 40 milijonov ton nevarnih odpadkov.

Dodaten dejavnik je svetovno prebivalstvo, ki se je v preteklem stoletju številčno zelo povečalo. Več ljudi, več odpadkov! In velik del prebivalstva je usmerjen k potrošništvu. Inštitut Worldwatch je nedavno prišel do sklepa: »Od leta 1950 smo uporabili več dobrin in storitev kot v vsej dotakratni človeški zgodovini.«

Res je, da le malo tistih, ki živijo v razvitih državah, želi odpraviti vse te ‚dobrine in storitve‘. Pomislite denimo, kako pripravno je oditi v trgovino in kupiti že pakirana živila ter jih potem prinesti domov v papirnatih ali plastičnih vrečkah, ki ste jih dobili v trgovini. Če bi bili ljudje nenadoma prikrajšani za takšno sodobno pakiranje, bi se morda kmalu zavedali, kako zelo so postali odvisni od njega. In glede na to, da je takšno pakiranje bolj higienično, to vsaj posredno pripomore k boljšemu zdravju.

Ali naj bi bili zaskrbljeni, namreč da je današnja potratna družba kljub tem prednostim morda šla predaleč? Očitno da, saj so z različnimi rešitvami, s katerimi so se nameravali lotiti nasičenosti s smetmi, le malo znižali goro človekovih odpadkov. Še hujše pa je to, da imajo nazori, na katerih temelji današnja »uporabi in odvrzi« družba, celo bolj zaskrbljujoče posledice.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 4]

Varno odstranjevanje nevarnih odpadkov je resen izziv