Kako živeti v »uporabi in odvrzi« družbi

»NARAVA [. . .] ne pozna odpadkov.« Tako meni, kot piše revija Time, neki ugleden izvedenec za recikliranje. Govoril je o izrednem pojavu, ko se mrtva materija ali zavržena snov iz enega dela ekosistema vedno uporabi tako, da koristi v drugih delih ekosistema. Isti izvedenec tudi verjame, da »človeštvo lahko posnema delovanje narave, ki ne ustvarja odpadkov, toda to bi zahtevalo inovativno tehnologijo in veliko spremembo v nazoru«.

Večina med nami ima verjetno malo možnosti, da bi razvila neko novo, inovativno tehnologijo. Nekaj, kar lahko nadziramo, pa je naše stališče! In pravo stališče do določenih temeljnih načel pravilnega  vedenja nam bo pomagalo uspešneje se spoprijeti s težavnim življenjem v »uporabi in odvrzi« družbi.

Ogibajte se tratenja

Vsak peti prebivalec na Zemlji zaspi zvečer lačen. Če se tega zavedamo, bi to moralo na nas vplivati tako, da hrano cenimo in se ogibamo tega, da z njo razsipavamo. Neki par, ki se je po 28 letih misijonarjenja v Afriki vrnil v Evropo, je rekel, da je bil zanju eden največjih izzivov ponovnega privajanja na domovino ravno spoprijeti se s tem, »da ljudje ravnajo potratno s hrano«.

Modri starši učijo svoje otroke, naj si na krožnik naložijo le toliko, kolikor lahko pojejo. S takšnim ravnanjem se zmanjša količina smeti in odpadkov. Boljše je vzeti najprej manjšo porcijo hrane, nato pa prosite za dodatno. Seveda morajo biti starši za zgled. Vsem nam pa je zgled Jezus, ki je resnično cenil Božje priprave, tako fizične kot duhovne. Biblija nam pokaže, da se je Jezus skrbno ogibal razsipanja s hrano – čeprav jo je čudežno ustvaril v obilici! (Janez 6:11–13)

To načelo, da se ogibamo tratenja, je uporabno tudi pri oblačilih, pohištvu in strojih. Če predmete vzdržujemo v dobrem stanju in jih uporabljamo, vse dokler je to praktično, kažemo cenjenje do tega, kar imamo. Ni treba, da se ujamemo v past oglaševalskega sveta, ki nas skuša narediti nezadovoljne s tem, kar imamo, tako da nam ponuja nekaj večjega, boljšega, hitrejšega, močnejšega. Seveda, imamo morda vso pravico zamenjati to, kar imamo, čeprav je še uporabno. Toda preden to storimo, je verjetno dobro, da preiščemo svoje stališče in motive.

 Ogibajte se pohlepa

Medtem ko so Izraelci potovali skozi pustinjo v Obljubljeno deželo, so dobili hrano v obliki mane. Po biblijskem poročilu je bilo mane dovolj. Vseeno so bili Izraelci posvarjeni pred tem, da bi bili pohlepni; vzeli naj bi le toliko hrane, kolikor so jo trenutno potrebovali. Tisti, ki niso bili poslušni, so ugotovili, da se pohlep ni splačal, saj so se v preostali mani zaredili črvi in je pričela smrdeti. (2. Mojzesova 16:16–20) Biblija je zelo jasna glede pohlepa ter ga ostro in večkrat obsoja. (Efežanom 5:3)

Toda to ne piše samo v Bibliji. Denimo Seneka, rimski filozof in dramatik iz prvega stoletja, je priznal, da pohlepen človek ni nikoli zadovoljen. Pripomnil je: »Pohlepu ni dovolj niti ves svet.« Erich Fromm, filozof iz 20. stoletja, je podobno sklenil: »Pohlep je jama brez dna, ki človeka izčrpava, ko si neskončno prizadeva, da potrebo zadovolji, a mu nikoli ne uspe.« Poleg tega, da se ogibamo pohlepu in razsipavanju, lahko še določneje ukrepamo, za kar so se mnogi tudi odločili.

Naučite se deliti

Preden zavržete predmete, ki so v dobrem stanju, pomislite, kdo bi jih bil morda vesel. Ali bi denimo lahko oblačila, ki so jih vaši otroci že prerasli, prišla prav drugim otrokom? Ali lahko storite kaj podobnega tudi z drugimi predmeti, ki so še vredni, a jih ne uporabljate toliko kot nekoč? Veselje, ki ste ga imeli s kakim predmetom, lahko delite z drugimi tako, da jim ga podarite. Ameriški pisec in humorist Mark Twain je nekoč zapisal: »Od veselja imaš največ, če imaš koga, s katerim lahko to veselje deliš.« Morda ste sami doživeli, da se je veselje pomnožilo, če ste ga s kom delili. Ko ste pripravljeni deliti z drugimi, tudi pomagate blažiti negativne učinke »uporabi in odvrzi« miselnosti.

Pripravljenost deliti z drugimi je vrlina, ki jo Biblija zelo priporoča. (Lukež 3:11; Rimljanom 12:13; 2. Korinčanom 8:14, 15; 1. Timoteju 6:18) Koliko boljši bi bil svet, če bi bili vsi njegovi prebivalci pripravljeni deliti!

Bodite zadovoljni z osnovnimi potrebščinami

Zadovoljen človek je srečen. To je splošna resnica. Grški pregovor pravi: »Nič ne zadovolji tistega, ki ni zadovoljen z malim.« Japonci pa pravijo: »Reven je tisti, ki ni zadovoljen.« Tudi Biblija govori pohvalno o zadovoljnosti. O njej piše: »Je pa velik dobiček pobožnost, združena z zadovoljnostjo. Zakaj ničesar nismo prinesli na svet, ker tudi odnesti ne moremo ničesar; če pa imamo hrane in odeje, bodimo s tem zadovoljni.« (1. Timoteju 6:6–8; Filipljanom 4:11)

Seveda je za to, da postanemo zadovoljni s tem, kar imamo, morda potrebna ‚velika sprememba v stališču‘. Susanne je mlada ženska, ki je pred kratkim uvidela, da mora narediti takšno spremembo. Rekla je: »Ker ne morem imeti vsega, kar želim, sem sklenila, da se moram naučiti imeti rada to, kar imam. Sedaj sem srečna in zadovoljna.«

Zadovoljnost prav zares vodi do sreče. Profesor Argir Hadjihristev, bolgarski izvedenec za področje staranja, pravi: »Osnovna napaka je predvsem ta, da človek ni zadovoljen s tistim malim, kar ima.« Ko omenja zdravstvene koristi zadovoljnosti, dodaja: »Posameznik, ki ne skuša živeti boljše od soseda ter ne poskuša vedno imeti več in več, živi brez tekmovalnosti in zato brez stresa. In to koristi živcem.«

Da, »uporabi in odvrzi« družba ne more nikoli ustvariti resnične sreče. Kaj šele takšna miselnost! Zdi se, da to spoznava vedno več ljudi. Kako pa je z vami?

[Slika na strani 9]

Otroci se morajo naučiti, kako ne razsipavati s hrano

[Slika na strani 9]

Jezus je dal odličen zgled glede ogibanja potratnosti

[Slika na strani 10]

Zakaj ne bi tistega, česar ne uporabljate več, raje podarili drugim, kot pa da bi romalo v koš?