Ko se opoldne zmrači

OD PISCEV ZA PREBUDITE SE! IZ ANGOLE IN ZAMBIJE

‚DA SE opoldne zmrači? Nemogoče!‘ bi rekli nekateri. Vendar to ni le mogoče, ampak se zgodi v vsakem desetletju nekajkrat, ob vsakem popolnem Sončevem mrku. Kako nastane Sončev mrk in zakaj je pogled nanj tako spektakularen? Odgovor se pričenja pri Luni.

Ali veste, kako se Lunin videz spreminja na poti okoli Zemlje? Ko sta Luna in Sonce na nasprotnih straneh neba, vidimo, da se v času, ko se Sonce na zahodu bliža svojemu zatonu, na vzhodu dviga Luna, ki ji pravimo polna Luna. Ko minevajo dnevi, Luna vzide vsak večer pozneje in postopoma prečka nebo proti vzhajajočemu Soncu. Osvetljeni del Lune se postopoma manjša in se sčasoma skrči v krajec. Ko si Luna deli s Soncem nebo ves dan, izgine tudi ta krajec, Luna, ki je tedaj obrnjena proti Zemlji s temnim delom ploskve, pa je dejansko nevidna. Rečemo ji mlada Luna. Zatem se postopek obrne, Luna se prične oddaljevati od Sonca in končno spet postane polna. Ta ciklus se ponavlja na približno 28 dni.

Za Sončev mrk je bistvena mlada Luna. Podnevi gre navadno mimo Sonca, ne da bi to vedeli, ker njuni krožnici nista v isti ravnini. Včasih pa so Sonce, Luna in Zemlja v isti liniji. Takrat na Zemljino površino pade Lunina senca in povzroči mrk.

Sončev mrk nastane zaradi edinstvenega razmerja med Soncem, Luno in Zemljo. Sonce je velikansko, njegov premer je približno 400-krat večji od Luninega. Osupljivo pa je, da je Sonce kakih 400-krat bolj oddaljeno od nas kakor Luna. Zato se nam zdi, da sta Sonce in Luna skoraj enake velikosti. Tako lahko Luna včasih navidez popolnoma prekrije Sonce.

Za takšen popoln Sončev mrk morajo Sonce, Luna in Zemlja biti v natanko isti vrsti, obenem pa se mora to zgoditi takrat, ko je Luna v tistem delu krožnice, ki je blizu Zemlje. * Ob teh priložnostih nastane vzdolž ozkega pasu Zemljine površine tema, ki je vrh stožčaste Lunine sence.

Ob popolnem Sončevem mrku 21. junija 2001 se je Lunina senca raztezala kar 200 kilometrov v širino. Pot teme se je pričela ob sončnem vzhodu malo stran od vzhodne obale Južne Amerike in prešla južni Atlantik, kjer je tudi trajala najdlje, skoraj pet minut. Prečkala je še Angolo, Zambijo, Zimbabve in Mozambik ter končala ob zatonu sonca blizu vzhodne madagaskarske obale. Poglejmo, kako so ta nebesni spektakel videli opazovalci v Angoli in Zambiji.

Priprave na dogodek

Poklicni raziskovalci, amaterski astronomi in mnogi drugi so se z velikimi pričakovanji  zgrinjali v Afriko, da bi videli prvi popolni mrk v novem tisočletju. Mnogi obiskovalci so se odpravili v Lusako v Zambiji, ki je bila edino glavno mesto na poti mrka.

To je bila morda največja turistična zanimivost v Zambiji doslej. Samo nekaj dni pred mrkom je Lusako preplavilo na tisoče obiskovalcev. Na ta dogodek so se pripravljali že mesece vnaprej. Hoteli, prenočišča, kampi in zasebni domovi so bili vsi polno zasedeni, saj so se v njih nastanile trume obiskovalcev.

Med javnimi opazovalnicami je bilo lusaško letališče, kamor so lahko obiskovalci prispeli zjutraj, opazovali dogodek in nato zvečer odpotovali. Televizijske in radijske postaje so že več tednov vnaprej naznanjale bližajoči se spektakel in vedno znova opozarjale na to, da je nevarno gledati naravnost v Sonce. Prodaja posebnih očal za opazovanje je presegla vsa pričakovanja in mnogo trgovin jih je vse razprodalo.

Mrk pa naj bi dosegel afriško celino najprej v Angoli, v obalnem mestu Sumbe. Tam naj bi obiskovalci videli popolni mrk, dolg štiri minute in pol, najdlje na kopnem.

Mesece pred mrkom so v angolskem glavnem mestu Luandi in po drugih večjih mestih oglasni panoji naznanjali ta dogodek in opozarjali pred njegovimi nevarnostmi. Lunina senca naj bi šla po sredini države, zato naj bi po vsej Angoli videli vsaj dober delni mrk. V Luandi naj bi videli 96-odstotno pokrit Sončev disk. Vlada je v sodelovanju z zasebnimi družbami poskrbela za uvoz na milijone posebnih sončnih očal. Mnoge so zastonj razdelili med revne.

V Angoli je bilo središče dogajanja, povezanega z mrkom, v mestu Sumbe, ki leži na čudoviti ozki obalni nižini med južnim Atlantikom in osrednjo angolsko planoto. Področje Sumbe je ubežalo najhujšim sporom, ki so pustošili po Angoli, zato so obiskovalci prišli v nedotaknjeno mesto s približno 25.000 prebivalci, ki so prisrčni, prijateljski in odprti. Da bi namestili vse obiskovalce, so poskrbeli za dodatne turistične ponudbe in izpopolnili tamkajšnjo elektrarno. Za znanstvenike, vladne ministre in humanitarne delavce iz Angole in drugih držav so pripravili poseben seminar o mrku. Na plaži so postavili velikanski oder za razvedrilni program, kakršnega v tem mestu še niso videli.

Veliki dan nastopi

Iz Angole je bilo dobro opazovati mrk med drugim zato, ker je tu junija vreme precej suho. Toda zamislite si, kako je vse zajel preplah, ko so se dan pred Sončevim mrkom nad celo področje Sumbe zgrnili oblaki! Mesto je bilo ves večer in vse do naslednjega jutra zavito v debelo oblačno odejo. Ali so se vsi upi, da bi videli mrk, izjalovili? Sredi dopoldneva so se oblaki pričeli razhajati in do poznega dopoldneva je bilo nebo že modro in jasno. Kakšno olajšanje! Podobno jih je skrbelo tudi v Zambiji, saj je zora razkrila megleno in oblačno nebo. Toda tudi tam se je razgled odprl ravno ob pravem času. Prisluhnite, kako očividci opisujejo nadaljnji razvoj dogodkov.

Angola: »Odločili smo se, da bomo opazovali mrk z razgledne točke s pogledom na morje. Ko se je približal čas mrka, so se na krajevni plaži in na področjih, ki so jih rezervirali za opazovanje tega dogodka, zbrale trume ljudi. Opoldan, tik pred tem, ko naj bi se mrk pričel, so si mnogi nadeli zaščitna očala in pričakovali, kdaj bo Luna prvič ‚zagriznila‘ v Sončev disk. Kmalu po dvanajsti uri se je mrk pričel. Skozi daljnogled ali teleskop so bile vidne Sončeve pege – temni madeži na površini Sonca. Opazovalci so videli, kako je senca požirala te pege eno za drugo. Z napredovanjem mrka je temperatura občutno padla, svetloba pa je pričela privzemati nenavaden odtenek. Ko je končno za napredujočo senco izginil še zadnji krajec Sonca, se je spustila tema.«

Zambija: »Zambijska podružnica Jehovovih prič je bila zaradi svoje lokacije v Makeniju v Lusaki skoraj idealen kraj za opazovanje popolnega  Sončevega mrka. Ob 15.07 je Luna pričela zakrivati Sonce. Po stenah zgradb so švigali pasovi sence in spominjali na svetlobne pojave v obliki valov. Veter se je polegel in ptiči so utihnili. Živali so se pričele pripravljati na nočno spanje. Ob 15.09, nekaj sekund pred popolnim mrkom, se je vse manjši Sončev disk skrčil na nekaj bleščečih točk in na koncu na eno samo. Ta pojav se imenuje Bailyjevi biseri, zadnja svetla točka pa diamantni prstan. * Nato smo videli kromosfero, rožnato rdeč sij, tik za tem pa je nastopil popolni mrk in tema!«

Angola: »Bleščeči diamantni prstan je izzval osuplost in vzklike. Nato se je ob 13.48, po krajevnem času, pričel popolni mrk. Ljudje so se precej različno odzivali. Nekateri so vneto fotografirali. Drugi so pričeli soglasno vpiti: ‚Popolni mrk! Popolni! Popolni!‘ Spet drugi so takrat, ko se je sredi dneva spustil mrak, pričeli žvižgati in vzklikati od presenečenja. Prameni milijonov stopinj vroče Sončeve atmosfere so na videz sijali v vse smeri in oblikovali korono. Okoli Luninega temnega oboda smo lahko videli žareč plin. Nenadoma pa je bilo, kakor da bi čas preskočil naprej – popolnega mrka je bilo konec in izpod druge strani sence je zasvetila sončna svetloba.

Ko se je Sončev disk vse bolj razkrival, smo opazovali, kako so iz teme druga za drugo izhajale prej pogoltnjene Sončeve pege, Sonce pa je počasi spet pričelo dobivati nam znano okroglo obliko.«

Zambija: »Tukaj je popolni mrk trajal 3 minute in 14 sekund, zato je bilo dovolj časa za to, da smo užili strahospoštljivo lepoto tega dogodka. Bilo je temno, toda na obzorju se je risal medel sij. Nebo je bilo še vedno modro, vendar je razkrilo planete, ki jih Sonce  navadno zakriva – jasno, kot svetleči točki, se je denimo videlo Jupiter in Saturn. Najbolj spektakularen del mrka pa je morda bila Sončeva korona. Pojavila se je kot rožnato bel žar okoli črnega diska. Očarani opazovalci so jo opisali kot nekaj ‚enostavno osupljivega, veličastnega‘. Postopoma pa se je Lunin disk pomikal stran, ob tem vse bolj razkrival Sončevo lice in končno so sončni žarki Zemjo dosegli v vsem svojem siju. Ob 16.28 je bilo mrka konec!«

Kaj se naučimo iz mrka

Po mrku so mnogi pripovedovali, kako jih je to doživetje navdušilo. Neka ženska v Angoli je dejala, da jo je to ganilo skoraj do solz. Nekdo drug je razmišljal, kako čudovito darilo je priskrbel Bog. Nekdo pa je omenil, da je za ta spektakel lahko poskrbel samo ljubeči Stvarnik, da bi ljudje občudovali neverjetno lepoto Zemljinega vira energije.

Očitno je bilo, da mnogi v Afriki zelo spoštujejo Stvarnika in Biblijo. Ko so se Jehovove priče v mestu Sumbe z drugimi pogovarjali o mrku in omenili, da je ta samo eno od čudovitih del našega Stvarnika Jehova, so se prebivalci z živim zanimanjem spustili v pogovor o tem. Mnogi so navdušeno sprejeli izvode revije Stražni stolp, ki je izšla nedavno in v kateri je pisalo o teh čudovitih delih.

Ob tem nebesnem dogodku so milijoni ljudi za nekaj kratkih minut pozabili na svoje težave in se osredinili na to, kar je resnično spodbudno in navdaja s strahospoštovanjem. Nekateri, ki so videli sicer nevidne veličastne poteze Sonca, so razmišljali o nevidni, vendar še bolj čudoviti slavi Sončevega Stvarnika, Boga Jehova.

[Podčrtni opombi]

[Shema na strani 2

(Lega besedila – glej publikacijo)

→ →

Sonce → Luna ⇨ področje mraka ⇨ Zemlja

→ →

[Vir slike]

© 1998 Visual Language

[Slike na strani 23]

Bailyjevi biseri

Popolni mrk

Diamantni prstan

[Vir slike]

Courtesy Juan Carlos Casado, www.skylook.net

[Slika na strani 23]

Opazovalci Sončevega mrka v Lusaki v Zambiji