Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

Pogled v svet

Redka orhideja obvarovana pred izumrtjem

Edino orhidejo vrste navadni lepi čeveljc (Cypripedium calceolus), ki raste v Britaniji v divjini, so pred izumrtjem varovali petdeset let po 24 ur na dan. Čudovito kostanjevo rumeno orhidejo so viktorijanci in njihove kasnejše generacije tako zelo cenili, da so jo do leta 1950 »skoraj iztrebili«. Ostal je samo en primerek. Botaniki so poskušali pridobiti semena te rastline iz North Yorkshira, vendar je bilo njeno naravno opraševanje zaradi redkega cvetenja nemogoče. V zgodnjih 1990-ih letih pa so znanstveniki iz Kew Gardens v Londonu iznašli metodo, imenovano mikrorazmnoževanje. Ta jim je omogočila gojenje rastlin iz semen, pridobljenih iz ročno oprašenih cvetlic. Te rastline so nato prenesli v njihovo naravno apnenčasto okolje, in rezultat tega je, da sedaj na severu Anglije raste med 200 in 300 primerki orhidej vrste navadni lepi čeveljc. Eno tako področje je odprto za javnost, druga pa, da bi bila zavarovana, ostajajo skrita, poroča londonski The Independent, saj »znanstveniki še vedno skušajo doseči, da bi bile te rastline dovolj odporne za škodljivce in glivice«.

Alergične na ljudi

»Mnoge živali so alergične na ljudi,« piše v nemškem časopisu Leipziger Volkszeitung. Kot poročajo, je Nemško združenje proti alergiji in astmi (NZAA) nedavno objavilo, da »človeška navzočnost povzroča pri vsakem dvajsetem hišnem ljubljenčku značilne simptome alergije, kot so kožni izpuščaji ali nenehno kihanje«. V večini primerov naj bi to povzročali odmrla človeška koža in izločki pršic, ki se s tem hranijo. Če se hišni ljubljenček kar naprej praska, liže ali si puli dlako, čeprav nima bolh, lahko lastnik sklepa, da je žival alergična na ljudi. Dodaten dokaz za to je zmanjšanje simptomov po spremembi okolja in odsotnost lastnika živali. Hrana in cvetni prah naj bi pri živalih prav tako povzročala alergijo. Pri NZAA so denimo opazili, da je pri konjih več senenega nahoda.

Kaj je »pravi moški«?

»Fantje [. . .] so še vedno prepričani, da so uspešnost v športu, nošenje oblačil s pravo znamko in ogibanje tesnih prijateljstev znaki ‚pravega moškega‘, medtem ko je trdo delo znak ‚nemoškosti‘,« poroča londonski časopis Independent. »Fantje spoštujejo sošolce, ki dominirajo, imajo nadzor in veliko preklinjajo. Najstniki, ki se ne prilagodijo temu vzorcu, tvegajo, da jim bodo grozili ali jih označili za homoseksualce.« Anketa fantov, starih od 11 do 14 let, ki so jo izvedli na 12 londonskih šolah, opravil pa jo je londonski Univerzitetni kolidž Birkbeck, je pokazala, da so bili fantje, »ki so priznali svoje ‚mačo obnašanje‘, pogosto osamljeni in so se bali izražati«, piše v časopisu. Profesor Stephen Frosh, ki je vodil anketo, je dejal: »Fantje potrebujejo pozitivna sporočila, da biti moški ne pomeni biti težaven in zatirati čustva.«

Rdeči križ poklican na odgovornost

Kmalu po napadih, ki so bili 11. septembra, je ameriški Rdeči križ dejavno spodbujal k prispevanju denarja in krvi. Zbrali so kakih 970 milijonov evrov gotovine in 180.000 litrov krvi. Zbiranje je bilo hitro, posredovanje pa ne. »Ameriški Rdeči križ je družinam, ki so v napadih utrpele škodo, zelo počasi posredoval pomoč,« piše v The Washington Times. »Sredstva pomoči so uporabili za programe, ki niso povezani z 11. septembrom,« in velik del so jih namenili za »dolgoročne potrebe, kot je denimo program zamrzovanja krvi, svetovanje in prihodnji napadi«. Potreba po darovani krvi je bila majhna in njen 42-dnevni rok obstojnosti je pretekel, zato je kri »neuporabna in jo je treba sežgati«, piše v članku. Občila so poročala, da je odbor Rdečega križa, na katerega so letele precejšnje kritike, odstavil svojo predsednico in ob koncu januarja 2002 objavil, da bodo žrtve katastrofe do 11. septembra 2002 dobile 90 odstotkov zbranih sredstev.

Smrtonosne naravne katastrofe

»V letu 2001 je zaradi naravnih katastrof povsod po svetu umrlo vsaj 25.000 ljudi, kar je najmanj za polovico več kot v prejšnjem letu,« piše v Reutersovem poročilu. Glede na Münchensko Re, največjo pozavarovalnico na svetu, celotne finančne izgube znašajo 41 milijard evrov, kar je veliko več od tistih, ki so nastale po napadih 11. septembra v Združenih državah. Dve tretjini od 700 največjih katastrof so bila neurja in poplave. Drastične vremenske razmere pripisujejo nenehnim spremembam v globalnem podnebju. »Gozdni požari v Avstraliji, poplave v Braziliji in Turčiji, obsežne snežne padavine v srednji in južni Evropi ter tajfun v Singapurju, ki je bil meteorološko gledano nemogoč, vse to nakazuje na povezavo med podnebnimi spremembami in naraščajočimi vremenskimi katastrofami,« so dejali pri pozavarovalnici. Dodali so še, da je bilo leto 2001 drugo najtoplejše leto, odkar se je pred 160 leti pričela voditi evidenca. Zaradi potresov je umrlo največ ljudi – samo v januarju jih je zaradi potresa v Indiji umrlo več kot 14.000. V dveh letih je bilo skupno naštetih 80 večjih potresov.

Varnostni pasovi na zadnjih sedežih rešujejo življenja

»Potniki, ki se na zadnjih sedežih avtomobila ne privežejo, izpostavljajo privezane potnike na sprednjih sedežih v petkrat večjo nevarnost, da bodo v prometni nesreči umrli,« poroča londonski The Guardian. Raziskovalci s Tokijske univerze so preučevali podatke več kot 100.000 prometnih nesreč, ki so se na Japonskem zgodile v obdobju petih let. Ugotovili so, da bi lahko preprečili skoraj 80 odstotkov smrtnih primerov privezanih potnikov na sprednjih sedežih, če bi se potniki na zadnjih sedežih privezali. Neprivezane potnike pri trčenju s tolikšno silo potisne naprej, da so potniki spredaj v veliko večji nevarnosti, da dobijo resne poškodbe ali se jih celo stisne do smrti. Čeprav je v Britaniji uporaba varnostnih pasov na zadnjih sedežih od leta 1991 obvezna, raziskave kažejo, da jih približno 40 odstotkov odraslih še vedno ne uporablja.

Nevarno onesnaženje zraka v Aziji

»V Indiji zaradi onesnaženosti zraka vsako leto umre več kot 40.000 ljudi,« piše v okoljski reviji Down to Earth. Raziskava, ki sta jo vodila Svetovna banka in Stockholmski inštitut za okolje, je pokazala, da onesnaženje zraka v Aziji močno presega skupno onesnaženje v Evropi in Ameriki ter je vzrok za tisoče smrtnih primerov v Seulu, Pekingu, Bangkoku, Džakarti in Manili. V slednji denimo zaradi bolezni dihal vsako leto umre več kot 4000 ljudi, medtem ko jih 90.000 trpi zaradi hudega kroničnega bronhitisa. V Pekingu in Džakarti je stopnja umrljivosti še višja. Problem pripisujejo »rabi goriva slabe kakovosti, neučinkovitim metodam pridobivanja energije, rabi dotrajanih vozil in prometni gneči«, še piše v reviji.

Dobiček zaradi spremembe v evre

Italijanska katoliška cerkev je zaradi menjave v evre »izkoristila priložnost, ki jo je dobila zaradi opustitve lire, da nadomesti primanjkljaj v dobrodelnih prispevkih«, s tem da je »zaokrožila svoje cene«, piše v časopisu Corriere della Sera. Rimski vikariat je poslal vsem svojim župljanom okrožnico, da »je prilagodil ‚cenik‘. Prispevek za mašo, ki je prej stala le 15.000 lir, je sedaj 10 evrov (19.363 lir). Najvišji prispevek za poroko, ki je prej imela ceno 450.000 lir, je sedaj 270 evrov (523.000 lir).« V okrožnici pa je razloženo, da »se ta znesek nanaša na poroke ‚nežupljanov‘, medtem ko je znesek ponudbe za župljane neomejen, enako je tudi za krste in pogrebe«. Vendar se župnijski duhovniki v Rimu še vedno spoprijemajo s problemom, da so njihove prispevčne škatle moreče prazne, morda zaradi »določene skoposti članov cerkve skupaj z manjšo navzočnostjo«, piše v časopisu.