Sveže prepleskano

SVEŽE nanesena barva učinkuje zelo dobrodejno. Soba, ki je videti posivela ali obledela, lahko po pleskanju dobi povsem novo podobo. Ali bi radi poživili kakšno sobo ali dve v svojem domu? Če se še sami niste lotili pleskanja, boste morda ugotovili, da je lažje, kakor si mislite!

Pridružimo se Fernandu, njegovi ženi Dilmi in njuni osemletni hčerki Vanessi pri pleskanju dela njihovega doma. Potem bomo morda laže barvali tudi sami. Preden pa si oblečemo delovno oblačilo, se seznanimo z izbiro barv.

Izbiranje barv

Pomembno je, da barve pazljivo izberete. Barva ne vpliva samo na lepoto vašega doma, temveč lahko vpliva tudi na vaše počutje. Svetle, sijoče barve so bolj spodbudne, pastelne z neodbojnim tonom pa bodo na vas najverjetneje delovale sproščujoče. Barva, ki se v prostoru zdi temna, je lahko zunaj videti svetlejša. Fernando in Dilma sta za svoj  dom izbrala zlato rumeno in toplo belo barvo. Pozneje bomo videli, kje ju bosta uporabila.

Poglejte barvni krog zgoraj. Barvi, ki sta si v krogu nasproti, se imenujeta komplementarni barvi. Kadar sta skupaj, se zdi, da postaneta še izrazitejši. Če ne želite tako drznih, temveč običajnejše barvne tone, izberite več odtenkov iste barve. To se imenuje monokromatična barvna shema.

Preden se naši prijatelji lotijo dela, imata dva od njih nekaj vprašanj. Fernando bi rad vedel, kakšne vrste barvo bodo potrebovali, Vanessa pa se sprašuje, kako se barvo naredi. Zato se nam zdi dobro, da obiščemo krajevno tovarno barv, morda bomo izvedeli kaj o tem.

Izdelava barve

Gerard, lastnik tovarne, se je strinjal, da bo naš vodnik. Med prvim, kar opazimo po vstopu v tovarno barv, je velikanski mešalec, ki v 800-litrski posodi meša lepljivo zmes. Gerard preglasi hrup: »Izdelovati barvo je tako, kakor bi delali pecivo – vse sestavine stehtamo in zmešamo.«

»Kakšen pa je recept za izdelavo današnje barve?« vprašamo.

»Obstajajo štiri temeljne sestavine,« odgovori Gerard. »Barvila, veziva, tekočine in posebni dodatki. Temeljna sestavina zmesi, ki se sedaj meša pred vami, je titanov dioksid. Ta beli pigment kopljejo iz zemlje in se ga v današnjih barvah rabi namesto svinca.« Mešanica je videti kakor moka, ki jo rabijo pri peki.

Gerard nadaljuje: »Mešanico se zdrobi oziroma zmelje v fino zmes skupaj z majhno količino veziva, v tem primeru z akrilno smolo. Ko je izdelovalec zadovoljen z gostoto zmesi, doda preostalo smolo in nato tekočino, kot je voda ali sintetično razredčilo, ter na koncu še kakšne posebne dodatke.«

Želimo vedeti, katero barvo bomo potrebovali za prepleskanje doma. Vodnik pojasnjuje: »Za dom obstajata dve osnovni vrsti barve. Barve na oljni osnovi imajo za vezivo olja, kot je laneno olje ali nekoliko obdelano sojino olje, barve na vodni osnovi pa vinilno ali akrilno smolo. Oljne barve so po tem, ko se posušijo, zelo zdržljive, zato so primerne za površine vrat in lesenih podbojev, ki se jih bolj pogosto dotika. Vendar oljne barve rade porumenijo in sčasoma tudi razpokajo. Kvalitetne vinilne ali akrilne smole pa barvo dobro ohranjajo in nimajo tako močnega vonja. Poleg tega bo zunanjost, prepleskana s 100-odstotno akrilnimi barvami, bolj odporna na vročino avstralskega poletja ali mraz kanadske zime.«

Upamo, da si bomo zapomnili to, s čimer nas je seznanil Gerard. Toda ni nam še povedal vsega: »Obe vrsti barv imata štiri temeljne stopnje leska: sijaj, polsijaj, polmat in mat. * Sijaj je boljši tam, kjer je potrebna daljša obstojnost. Polsijaj je dober za kopalnico in vežo. Polmat in mat sta zelo  primerna za bivalne prostore, mat pa je tudi najbolj praktičen za strop.« Gerardu se zahvalimo za poučen ogled in se vrnemo v hišo, da bi se lotili težjega dela našega projekta – priprave površin za pleskanje.

Temeljita priprava je bistvena

Uspeh pleskarskega dela – ličnost in trajnost – je precej odvisen od tega, kako temeljito je opravljeno pripravljalno delo. Zato je sedaj čas, da zavihamo rokave in se pripravimo na nekaj trdega dela. Morda bomo mimogrede dobili še kaj koristnih predlogov. Fernando načrtuje dvoje: prepleskati jedilnico in pobarvati zunanjo ograjo. Lotimo se najprej dela znotraj hiše.

Iz sobe odnesemo pohištvo in po tleh pogrnemo stare rjuhe. Najprej moramo postrgati staro luskasto barvo z okenskega okvirja, lesenega podboja in stropa. Pri tem bomo pomagali Fernandu. Poglejte, svojo lestev postavi na ravna tla. Poleg tega bo pazil, da nikoli ne bo stal na najvišji prečki lestve, saj bi sicer bil v veliki nevarnosti, da pade. Ometane stene so v dokaj dobrem stanju, vendar jih bo pred pleskanjem treba umiti z vodo in čistilom.

Zatem se s strgalom lotimo čiščenja razpok, ki jih bo pozneje treba zapolniti. Pri razpokah okoli okna in na robovih bomo uporabili akrilno tesnilno sredstvo, ker to polnilo ostaja prožno in zato lahko prenese premike med lesom in ometom. Pozneje, medtem ko bo Vanessa umivala naše orodje, bomo drugi s srednje hrapavim smirkovim papirjem vneto brusili površine lesenih delov in sten. Odstranili bomo vse grudice in naredili površino rahlo hrapavo, tako da se bodo naslednji premazi barve nanjo dobro prijeli.

Morda se sprašujete, zakaj nosimo te smešne maske? Zaradi varnosti, da barva in prah ometa ne bi dražila našega grla. Tudi zaščitna očala morda niso videti najbolj modna, toda pri delu nad glavo si z njimi zavarujemo oči pred padajočimi delci. Posebej pa moramo paziti pri odstranjevanju svinčenih barv. (Glej okvir »Svinčena nevarnost« na naslednji strani.)

 Na koncu celo sobo pometemo z mehko metlo. Preden bomo začeli pleskati, je treba surovi les ter zapolnjene jamice na ometanih stenah prevleči oziroma jih pobarvati s temeljnim premazom. S tem bomo preprečili, da bi se barva sesedla v vdolbine v lesu, ki so nastale pri brušenju ali prejšnjem pleskanju, površina pa bo po osušitvi vrhnjih nanosov barve imela enakomeren lesk. Ko to opravimo, je soba pripravljena za sámo pleskanje.

Lesena ograja, kot vidimo, ni pobarvana. Temeljito jo bomo očistili, zatem pa bomo morali vse glavice žebljev prekriti s temeljno barvo za železo. Tako bomo preprečili, da bi madeži rje prodrli skozi vrhnje plasti. Ker bo ograja izpostavljena vplivom vremena, bomo nanjo nanesli dva ali tri sloje akrilne zaščitne barve.

To bo dovolj za en dan. Vse priprave so končane, zato bomo jutri lahko pričeli pleskati.

Na dan s čopiči

Danes se bodo pokazali rezultati včerajšnjega trdega pripravljalnega dela. Toda še preden bomo začeli pleskati, moramo barvo dobro premešati. Akrilno barvo za stene smo že razredčili z malo vode, približno pet odstotki. Barva bo tako laže odtekla s čopiča. Paziti moramo le, da ne dodamo preveč vode, sicer bo barva preredka in se bo skozi vrhnje sloje premaza videla stara barva. Za robove sten in stropa uporabimo širok čopič. Zatem bomo z valjčkom pobarvali večje površine. Tako bo delo prej opravljeno. *

Ne smemo pozabiti, da čopič z odvečno barvo otiramo samo ob eno stran pločevinaste posode, ročaj pa naslonimo na čisto stran, tako da barve ne bo na ročaju in naših rokah. In slednjič se moramo ravnati po pravilu: »Barvaj od zgoraj navzdol.« To pomeni, da bomo najprej dokončali strop in se šele nato lotili sten. Zatem bo treba le še z lesenega podboja z vlažno krpo obrisati barvne madeže in les premazati z izbrano oljno barvo s sijajem. Vsi smo delo dobro opravili! Nežno rumene stene in toplo beli leseni podboj so prav lepi.

Na vrsti je zunanja ograja. Za to nameravamo uporabiti velik čopič in letve plota pobarvati z vodno barvo. Zadostovali bodo trije sloji barve. Po vsakem premazu bo treba počakati kakšno uro, da se barva dobro osuši, zato bi morali delo končali tik pred temo. Pa pričnimo.

Najprej v vodi temeljito namočimo dlake čopiča in nato čopič dobro otresemo. Tako bo bolje vpijal barvo in ta se na njem ne bo posušila. S čopičem zajamemo obilo barve in delamo krepke, dolge poteze. Desk se ne dotikamo le narahlo, temveč barvo dobro »vtremo« v strukturo lesa.

Poglejte! Tretji premaz je končan prav ob zahajanju sonca. Ograja je kakor nova! Pregledamo, kaj smo naredili. Ta dva dneva marljivega dela sta bila resnično vredna truda. Kako je sedaj drugače! Vsekakor je dober občutek polepšati družinski dom s svežo barvo.

[Podčrtni opombi]

[Okvir/slika na strani 26]

Namigi za odpravljanje nekaterih običajnih težav

▪ PLESEN: Umijte površino z raztopino enega dela belila in štirih delov vode. Nosite rokavice in očala. Pobarvajte področje z dobro akrilno barvo, saj se plesen laže razrašča v barvah na oljni osnovi. Dodajte fungicidno sredstvo, če je na voljo.

▪ VODNI IN DRUGI MADEŽI: Zamašite luknje oziroma odstranite vzrok madeža. Madež umijte s čistilom in vodo. Premažite s prekrivno barvo oziroma šelakovo polituro in nato s temeljnim premazom.

▪ PRHKE POVRŠINE: Dobro jih očistite z omelom. Prekrijte jih s počasi sušečim se premazom. Oljni premazi se bolje vpijejo in bolje vežejo delce kakor sredstva na vodni osnovi.

[Okvir na strani 27]

Svinčena nevarnost

Avstralska okoljevarstvena agencija je v knjižici Lead Alert—Painting Your Home? zapisala:

▪ Svinec v krvi majhnih otrok lahko že v sorazmerno majhnih količinah škodljivo vpliva na njihov umski razvoj in vedenje.

▪ V posebej veliki nevarnosti so otroci, stari manj kot pet let, saj se njihov živčni sistem še razvija. Majhni otroci vsrkajo tudi do 50 odstotkov svinca, ki pride v telo, medtem ko ga odrasli sprejmejo kakih 10 odstotkov.

▪ Če otrok poje lusko svinčene barve v velikosti nohta na palcu, bo stopnja svinca v njegovi krvi močno povišana še nekaj tednov.

[Slika na strani 25]

Barvni krog

[Slika na strani 25]

»Kuhinja« izdelovalca barve

[Slika na strani 26]

Zaradi varnosti si nadenite zaščitno opremo