Pogled v svet

»Najmanjši na svetu«

V jamah Narodnega parka Jaragua v Dominikanski republiki so odkrili »najmanjšega kuščarja na svetu«, ki je dolg le dva centimetra. »Največjo nevarnost mu predstavlja izsušitev, ker je njegova površina v primerjavi z njegovo maso dosti večja,« piše v londonskem The Timesu. »Ta žival ni le najmanjši kuščar, ampak je tudi najmanjši med amnioti, kamor spada 23.000 vrst plazilcev, ptic in sesalcev.« Kuščarjev edini tekmec v velikosti je kuščar, ki živi na bližnjih britanskih Deviških otokih. V časopisu še piše: »Karibski otoki se ponašajo še z najmanjšo ptico na svetu, čebeljim kolibrijem, ki je dolg 5 centimetrov in z najtanjšo kačo vrste slepa kačica, katera bi se lahko splazila skozi svinčnik, če bi mu odstranili mino.«

 Popolnoma neuresničene napovedi

»Za združenje napovedovalcev prihodnosti, astrologov in jasnovidcev je bilo leto 2001 še en velik polom,« piše v nemškem časopisu Süddeutsche Zeitung. Strokovnjaki Nemškega foruma za paraznanosti so tako sklenili, ko so ocenili napovedi za to leto. En razlog je bil, da nihče od jasnovidcev ni napovedal napadov 11. septembra ali vojne v Afganistanu. Prav tako jim ni uspelo predvideti gospodarske recesije v Nemčiji. Ravno nasprotno, glede prihodnosti so bili zelo optimistični. Neka jasnovidka je pogumno napovedala, da bo svet v letu 2001 vstopil v »obdobje miru«. Tudi če se v redkih primerih človeške napovedi uresničijo, nihče ni sposoben natančno napovedati, katere se bodo uresničile, piše v časopisu. Dodaja še: »Je pa dokaz več, da se je motiti človeško.«

Nesmisel kopenskih min

»Po svetu je zakopanih več kot 110 [milijonov] kopenskih min. Njihova odstranitev bo stala 38 [milijard] evrov in bo ob sedanji stopnji deaktiviranja trajala 1100 let,« piše v britanskem časopisu The Guardian. »Mine polagajo 25-krat hitreje, kakor jih lahko odstranijo.« Od leta 1975 so mine pohabile ali ubile več kot milijon ljudi, tudi 300.000 otrok. Polovica odraslih in več kot polovica otrok, ki stopijo na mino, umre, preden pride do bolnišnice. »Vojaki so razvpito nezanesljivi v zapisovanju in ohranjanju zapisov o mestih, kjer so položene mine,« še piše v časopisu, in mnogo »min preprosto izkopljejo iz zemlje ter položijo drugam, običajno na področje, kjer jih prej ni bilo«. Čeprav se je mednarodna trgovina s protipehotnimi minami skoraj ustavila, je min povsod po svetu še vedno v zalogi med 230 milijoni in 245 milijoni. Kot poroča Mednarodna kampanja za prepoved protipehotnih min, je še vedno 15 vlad in okoli 30 terorističnih organizacij ter gverilskih skupin, ki jih uporabljajo.

Katastrofa metuljev monarhov

Januarja je v Mehiki huda zimska nevihta, po kateri se je temperatura zelo znižala, opustošila dve največji koloniji metuljev monarhov. Kot je pisalo v The New York Timesu, so raziskovalci ocenili, da »je v koloniji v Sierri Chincui poginilo 74 odstotkov monarhov, v koloniji v Rosariu pa 80 odstotkov. Skupaj z nekaj manjšimi kolonijami [. . .] metulji v teh večjih kolonijah sestavljajo celoto vzrejenih monarhov vzhodnega dela Združenih držav in Kanade.« Zmrznilo je med 220 milijonov in 270 milijonov metuljev, ki so potem popadali s svojih drevesnih počivališč ter ponekod prekrili tla za več kot 30 centimetrov. Čeprav je videti, da vrsta zaradi te izgube ni ogrožena, pa so raziskovalci dejali, da so metulji zaradi zmanjšanega števila postali ranljivi za prihodnje učinke vremena in bolezni. Monarhi so znani po svoji vsakoletni spektakularni spomladanski množični selitvi iz Mehike na sever. Na jugu Združenih držav izlegajo jajčeca. Iz njih se razvije še več metuljev za nadaljnjo selitev, s katero do poletja pridejo vse do Kanade.

»Točna, a poetična«

Biblija je »manj izmišljena in bolj točna, kot se je nekdaj mislilo«, piše v francoski reviji o naravi Terre sauvage. Naravoslovci, ki so delali v Izraelu, so opazili, da so v Bibliji, čeprav je to verska knjiga, »natančna in točna zoološka opažanja«. Pravijo, da so »Psalmi in Pregovori dragocen vir informacij« za naravoslovce. V članku še piše: »Jobova knjiga [. . .] vsebuje točne, a poetične opise brejosti kozorogove samice, kakor tudi opise naravnega okolja divjega osla in povodnega konja.«

»Nenavaden par«

»Za kakršne koli stike med levinjo in antilopinim mladičem se lahko pričakuje, da bodo zelo kratki in na koncu usodni,« piše v The Economistu. Vendar fotografija, ki je spremljala članek, kaže, kako levinja in antilopin mladič, mirno ležita drug ob drugem. V članku je še pisalo: »Ta nenavadni par je bilo mogoče videti 21. decembra v Keniji v rezervatu divjadi Samburu. Fotografa divjine [. . .] sta mu sledila in ga snemala, vse dokler ni 6. januarja drug lev ubil mladiča.« Ali je to bil primer »zgodnjega socialnega povezovanja«, v katerem nadomestna mati sprejme drugo žival kot svojo, kmalu po tem, ko je sama skotila mladiče? Dokaz tega ni potrjeval, piše v The Economistu. »V tem primeru je nenavadno to, da je antilopina mati še živela in dojila, levinja pa je bila še mlada in ni kazala znakov, da bi že kdaj imela mladiče.« Poleg tega »je levinja stopala za mladičem (denimo, ko se je vrnil sesat k mami), in ne obratno«. V članku je sklenjeno: »Zakaj je želela posvojiti nekaj, kar naj bi imelo oznako ‚kosilo‘, je skrivnost.«

Zapuščeni hišni ljubljenčki

»Avstralci imajo več hišnih ljubljenčkov na prebivalca kot katero koli drugo družbeno okolje na svetu,« pravi Hugh Wirth, narodni predsednik Kraljevega društva za preprečevanje krutosti do živali. Vendar časopis The Australian poroča, da »je bilo v poslovnem letu 2000/2001 zapuščenih 135.000 hišnih ljubljenčkov« in da so »skoraj 60 odstotkov teh živali usmrtili«. Zakaj je toliko živali zapuščenih? En razlog je ta, da ljudje za svoje razmere še vedno izbirajo neprimerne pasme živali. Starši nenehno delajo napako, ko svojim otrokom kupujejo delovne pse, takšne, ki potrebujejo veliko urjenja, gibanja in nege. Vendar delovni psi velikokrat ugriznejo ljudi. V The Australian o izbiri hišnega ljubljenčka piše: »Ob nakupu izklopite čustva. Upoštevajte prostor, ki ga imate, družinske razmere in svoje finančne možnosti. Nikar ne odlašajte s šolanjem psa. Dlje časa, ko boste odlašali s tem, bolj neukrotljivo lahko postane vedenje vašega psa. Zapomnite si, da je nakup živali dolgoročen načrt.«

Sindrom novega avtomobila

»Raziskava [. . .] je pokazala visoko stopnjo onesnaženosti zraka v novih motornih vozilih do šest mesecev in dlje, po tem ko se jih odpelje iz salona,« pravijo pri avstralski Državni organizaciji za znanstveno in industrijsko raziskovanje (DOZIR). Nekateri strupeni hlapi, ki so v kabinah novih avtomobilov, vsebujejo benzen, aceton, etilbenzen, n-heksan, toluen in izomere ksilena – in vsi ti so nevarni ljudem. Vozniki, ki vdihavajo te kemikalije, lahko imajo glavobole, so zaspani, zmedeni in imajo razdražene oči, nos in grlo. Kot je dejal dr. Steve Brown, direktor DOZIR-jevega raziskovanja nadzora kvalitete zraka, »ste lahko s sedenjem v avtomobilu izpostavljeni emisiji strupov, ki je nekajkrat višja od mej, ki jih je postavil avstralski narodni svet za zdravstveno in medicinsko raziskovanje«. Da bi lastniki novega avtomobila zmanjšali možnosti tveganja, Brown priporoča, »naj [kolikor je mogoče] še najmanj šest mesecev po nakupu vozila med vožnjo v avtomobil spuščajo čim več zraka od zunaj«.