»Črna zima«

PREDSTAVLJAJTE si naslednje dogajanje. Teroristi skrivoma razširijo virus koz v treh nakupovalnih središčih v Združenih državah. Z virusom se okužijo nič hudega sluteči nakupovalci. Kmalu, čez kak teden, zdravniki ugotovijo bolezen pri 20 posameznikih. V nekaj dneh se z virusom okužijo še drugi. Ljudi zajame preplah. Izbruhnejo neredi. Sistem zdravstvenega varstva je preobremenjen. Državne meje so zaprte. Gospodarstvo se maje. Enaindvajset dni po prvem raztrosu virusa se bolezen razširi v 25 zveznih držav in 10 drugih dežel. Do takrat je okuženih 16.000 ljudi, 1000 pa jih je že umrlo. Zdravniki predvidevajo, da se bo v treh tednih število okuženih povzpelo na 300.000. Od teh jih bo ena tretjina umrla.

To ni osrednja zgodba nekega znanstvenofantastičnega filma. To je bila računalniško simulirana vaja, ki predvideva, kakšne bi bile posledice, če bi do takšnega izbruha prišlo. Vajo je izvajala skupina uglednih strokovnjakov, potekala pa je junija 2001. Poimenovali so jo »Črna zima«.

Po nasilstvih 11. septembra 2001 je »Črna zima« dobila za mnoge nov in zlohoten prizvok. Napadi na Svetovni trgovinski center v New Yorku in na Pentagon v Washingtonu (DC) so prav dramatično pokazali, da obstajajo brezvestni in sovraštva polni ljudje, katerih cilj je množično uničevanje človeških življenj. Poleg tega so ti napadi dokazali, da so Združene države, širše gledano pa tudi katera koli druga država, nemočne pred takimi napadi. Živimo v svetu, ko obstaja možnost, da lahko trdno odločeni teroristi končajo življenja tisočev v enem samem trenutku.

 Takoj po napadih 11. septembra so ameriški politiki in zaposleni pri javnih občilih postali tarče napadov s pismi, okuženimi s smrtonosno bakterijo vraničnega prisada. Ljudje so bili preplašeni. Takšne strahove so še razpihovala občila in strokovnjaki. Oboji so se spraševali, ali bodo morda teroristi napadli s povzročiteljem bolezni, smrtonosnejšim od bakterije vraničnega prisada – z bakterijo kuge ali morda z virusom koz. Določene »malopridne države« so v skrivnih laboratorijih morda že izdelovale velike količine takšnih snovi. Premislite le o nekaterih izbranih izjavah, ki so bile nedavno objavljene:

»Svetovno zdravniško združenje opaža vedno večjo nevarnost morebitne uporabe biološkega orožja, s katerim bi se povzročilo opustoševalne epidemije mednarodnih razsežnosti. Ta morebitna nevarnost preti vsem državam. Če bi se takšne organizme, ki povzročajo koze, kugo in vranični prisad, raztrosilo, bi to lahko imelo katastrofalne posledice, saj bi se pojavila bolezen, smrt in preplah, ki ga takšni izbruhi povzročijo.« (Ameriško zdravniško združenje)

»V nasprotju z bombami in živčnimi plini je biološko orožje prefinjeno: inkubacijska doba bolezni namreč omogoča počasno in neopazno širjenje katastrofe. Na začetku poišče pomoč v bolnišnici le nekaj posameznikov. Njihovi simptomi lahko zmedejo zdravnike oziroma se zdijo podobni tistim simptomom, ki so značilni za bolj običajne bolezni. Preden se zdravstveni delavci zavejo, kaj se dogaja, so lahko okužena cela mesta.« (Revija Scientific American)

»Če bi virus koz razširili danes, bi bila večina svetovnega prebivalstva nemočna, in glede na to, da virus v 30 odstotkih povzroči smrt, bi lahko umrli kaki dve milijardi ljudi.« (Revija Foreign Affairs)

‚Vse države v nevarnosti. Cela mesta okužena. Umreta lahko dve milijardi ljudi.‘ To so zaskrbljujoče izjave. Vendar kakšna je verjetnost, da bo prišlo do katastrofalnega napada z biološkim orožjem? O tem razglabljajo izvedenci. Naslednji članek vam bo pomagal razumeti nekatera s tem povezana vprašanja.

[Slika na strani 4]

Vojaško osebje posreduje v simuliranem napadu z biološkim orožjem

[Vir slike]

DoD photo by Cpl. Branden P. O’Brien, U.S. Marine Corps