Skrivnostno plimovanje v Evriposu

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ GRČIJE

NA VZHODU Grčije, blizu mesta Khalkís, deli otok Evbojo in celinski del Grčije ozek preliv. To je preliv Evripos. Dolg je 8 kilometrov, širok pa je različno: od 1,6 kilometra do samo 40 metrov. Najnižja globina preliva je le 6 metrov. Ime Evripos pomeni »hiter tok« in dobro opisuje občasno silovit tok prelivske vode, ki pogosto doseže hitrost skoraj 20 kilometrov na uro. Presenetljivo je, da se kljub temu kakšen dan zazdi, da se je tok upočasnil oziroma morda celo ustavil! Številni obiskovalci Khalkísa pridejo na majhen most nad prelivom opazovat to nenavadno posebnost plimovanja.

Plimovanje se pojavlja, ker Sonce in Luna privlačita k sebi morja na Zemlji. Zato se plima in oseka spreminjata glede na položaj Zemlje v odnosu do Sonca in Lune. Sonce in Luna sta ob mlaju na isti strani Zemlje, ob ščipu pa na nasprotnih straneh. Sonce in Luna v obeh primerih sodelujeta in ustvarjata najvišje plime.

V prelivu Evripos so približno na vsakih 24 ur običajno dve visoki plimi in dve nizki oseki. Voda teče v eno smer 6 ur in 13 minut, za trenutek obmiruje, potem se obrne in teče v nasprotno smer. To poteka po rednem vzorcu 23- ali 24-dnevnega lunarnega meseca. Vendar se v zadnjih štirih ali petih dnevih zgodi nekaj nenavadnega. Kakšen dan se tok morda sploh ne spremeni, včasih pa spremeni smer tudi do 14-krat na dan!

Poskusi razlage te posebnosti

Posebnost Evriposa bega opazovalce že tisoče let. Po ljudskem izročilu naj bi se tukaj v 4. stoletju pr. n. š. utopil Aristotel. Vrgel naj bi se v preliv,  ves obupan, ker mu ni uspelo rešiti te uganke. V resnici se ni skušal utopiti, ampak je pravzaprav poskusil razložiti to plimovanje. V svojem delu Meteorologika je napisal: »Zdi se, da morje teče skozi ozek prehod zaradi kopnega, ki ga obdaja. Morje teče od tam, kjer ga je manj, tja, kjer ga je več, zaradi premikanja tal.« Aristotel je napačno menil, da se tla zibljejo zaradi morskih valov in pogostih potresov na tem področju. Približno stoletje pozneje je grški astronom Eratosten ugotovil, da je »višina morja na vsaki strani [preliva] različna«. Menil je, da pride do različnih tokov zaradi različne višine levega in desnega brega ožine.

Celo danes ne razumemo popolnoma spremenljivosti plimovanja v Evriposu. Vendar se zdi jasno, da je običajna menjava toka posledica razlike v višini vode na eni in drugi strani preliva. Zato voda hitreje teče s tiste strani preliva, kjer je njen nivo višji, na drugo stran, kjer je nivo nižji. Nivo vode se lahko razlikuje tudi za 40 centimetrov, kar je tudi vidno z mosta v Khalkísu.

Zakaj ta razlika?

Kako je mogoče pojasniti razliko v višini vode? Prihajajoči plimski tok iz vzhodnega dela Sredozemskega morja se pred otokom Evboja razcepi v dve smeri. Zahodni del odteče v južno stran preliva. Vzhodni del pa mora obkrožiti otok, preden priteče v preliv s severne strani. Zaradi daljše poti doseže vzhodni tok Evripos kako uro in četrt kasneje. V teh okoliščinah sta lahko nivo morske gladine in zato tudi vodni pritisk mnogo višja na eni strani preliva. Zaradi dodatnega pritiska je sila, s katero običajni plimski tokovi tečejo skozi Evripos, še močnejša.

Kako pa je z neobičajnimi tokovi? V tednu po mlaju in po ščipu gravitacijska sila Sonca ne sodeluje z Lunino, ampak ji nasprotuje. Medtem ko Luna ustvarja nizko oseko, Sonce deluje v nasprotno smer in povzroča visoko plimo. Posledica tega je, da je v tem času manjša razlika med nivojem morske gladine na severni in na južni strani preliva. Zato morski tok ni tako močan. Tok se včasih zaradi dodatnega vpliva vetra povsem izniči in ustavi.

Seveda bi se o zanimivem, skrivnostnem delovanju toka lahko povedalo še več. Če boste kdaj obiskali Grčijo, pridite na Evbojo in si sami oglejte to neverjetno posebnost plimovanja v Evriposu!

[Zemljevid na straneh 12, 13]

SREDOZEMSKO MORJE

EGEJSKO MORJE

EVBOJA

Khalkís

Preliv Evripos

GRČIJA

ATENE

[Vir slike]

Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

[Slika na strani 13]

Posnetek preliva Evripos iz zraka