Kam gre vsa ta voda?

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ AVSTRALIJE

PANIKA! To je bil moj prvi odziv. Siva tekočina je kipela iz odtočne cevi v kopalnici in grozila, da mi bo stanovanje spremenila v smrdeče močvirje. Ne da bi odlašal, sem na pomoč poklical vodovodnega inštalaterja. Medtem ko sem obupan čakal in so se mi od napetosti osušila usta, v nogavice pa mi je počasi pronicala voda, sem se spraševal: ‚Od kod je vendar prišla vsa ta voda?‘

Vodovodni inštalater je med marljivim čiščenjem zamašenih odtočnih cevi pojasnil: »Povprečen meščan porabi od 200 do 400 litrov vode na dan. Na vsakega moškega, žensko in otroka steče po odtočni cevi približno 100.000 litrov vode na leto.« Vprašal sem ga: »Kako bi sploh lahko porabil toliko vode? Vsekakor je ne popijem!« »Ne,« je odvrnil, »vendar se vsak dan oprhate ali skopate, potegnete vodo v stranišču in po možnosti uporabite pralni ali pomivalni stroj. Tako ali drugače zaradi sodobnega življenjskega sloga porabimo dvakrat več vode, kot so jo porabili naši stari starši.« Nenadoma me je spreletelo vprašanje: ‚Kam gre vsa ta voda?‘

Odkril sem, da se z vodo, ki jo vsak dan spustimo v kanalizacijo, ravna zelo različno, odvisno pač od države ali celo mesta, v katerem živimo. V nekaterih državah je to sedaj vprašanje, pri katerem gre za življenje in smrt. (Glej okvirja na strani 27.) Pridružite se mi pri ogledu tukajšnje čistilne naprave in sami odkrijte, kam gre vsa ta voda ter zakaj je koristno, da skrbno premislite, preden kar koli izlijete v odtočni kanal ali stranišče, ne glede na to, kje živite.

Obisk čistilne naprave

Vem, da se vam čistilna naprava ne zdi ravno kraj, privlačen za obisk. Strinjam se z vami. Pa vendar je večina od nas odvisna od takšne naprave, ki skrbi, da mesto, v katerem živimo, ne bi utonilo v lastnih odplakah – in vsi imamo pomembno vlogo pri tem, da lahko te naprave pravilno delujejo. Namenili smo se obiskati glavno čistilno napravo v Malabarju, ki leži nekoliko južneje od slavnega sydneyjskega pristanišča. Kako voda iz moje kopalnice prispe v ta obrat?

Kadar na stranišču potegnem vodo, izlijem kaj v umivalnik ali se oprham, voda teče proti čistilni napravi. Po 50 kilometrov dolgem potovanju se ta voda vsak dan pridruži 480 milijonom litrom druge vode, ki pridre v čistilno napravo – to pomeni vsako minuto toliko vode, kolikor bi jo potrebovali, da bi napolnili dva olimpijska plavalna bazena.

Ross, ki je tukaj zaposlen in odgovoren za stike z javnostjo, mi je pojasnil, zakaj ta čistilna naprava sploh ni tako neprijetna za oči in nos: »Velika večina naprave je skrita pod zemljo. To nam omogoča, da prestrežemo pline in jih preusmerimo v naprave za čiščenje zraka (niz velikanskih, vrčem podobnih dimnikov), kar nevtralizira neprijetne vonje. Nato očiščeni zrak spustimo v ozračje. Čeprav je okoli  obrata na tisoče hiš, sprejmem na leto le kakih deset klicev ljudi, ki se pritožujejo zaradi neprijetnih vonjev.« Zagotovo pa je naslednji prostor, v katerega nas vodi Ross, vir teh »neprijetnih vonjev«.

Kaj je odpadna voda?

Med tem, ko se spuščamo globlje v čistilno napravo, nam naš vodnik pove: »Odpadna voda je sestavljena iz 99,9 odstotkov vode ter človeških odpadkov, kemikalij in različnih drugih drobcev in koščkov. Zbira se jo na več kot 55.000 hektarov veliki površini, in to iz zasebnih hiš in tovarn. Po 20.000 kilometrov dolgih ceveh vstopi v čistilno napravo dva metra pod morsko gladino. Tukaj gre skozi vrsto grabelj, pri tem pa se izloči koščke blaga, kamenje, papir in plastika. V peščenih komorah se  nato organske snovi s pomočjo zračnih mehurčkov še nekaj časa obdrži v vodi, težji pesek pa se postopoma spusti na dno. Vse te anorganske odpadke se nato zbere in odvrže na odlagališče. Preostalo odpadno vodo se črpa 15 metrov više v usedalnike.«

Ti zavzemajo površino, ki je velika približno toliko kot nogometno igrišče. Tukaj šele spoznate, kako zelo bi se sosedje pritoževali, če sistem, ki čisti zrak, ne bi bil tako učinkovit. Medtem ko voda počasi teče skozi usedalnike, odstranijo olje in maščobo, ki plavata na površini. Na dnu pa se nabere drobna usedlina, imenovana blato, ki jo z velikimi strojnimi lopatami postrgajo in izčrpajo za nadaljnjo predelavo.

Predelana voda se po tri kilometre dolgem podzemnem kanalu izlije v morje, kjer se na morskem dnu 60 do 80 metrov pod valovi združi z morsko vodo. Močni obalni tokovi odpadno vodo raznesejo na vse strani, slana voda pa deluje kot naravni dezinfektor in tako konča proces predelave. Preostalo blato pa prečrpajo v velike zalogovnike, ki jih imenujejo anaerobni razgrajevalci. Tam mikroorganizmi razkrojijo organsko snov v metan in blato stabilizirajo.

Od blata do zemlje

Z velikim olajšanjem sledim Rossu nazaj na svež zrak. Povzpnemo se na enega od neprodušnih zalogovnikov blata. Ross nadaljuje: »Metan, ki ga proizvedejo mikroorganizmi, poganja električne generatorje in tako daje več kot 60 odstotkov energije, ki jo potrebujemo za delovanje čistilne naprave. Stabilizirano blato se tukaj dezinficira, dodamo pa mu tudi apno in ga tako spremenimo v uporabno snov oziroma neke vrste gnojilo, ki je bogato s hranili za rastline. Samo čistilna naprava v Malabarju letno proizvede 40.000 ton tega gnojila. Pred desetimi leti smo neobdelano blato upepelili ali pa odvrgli v morje; sedaj pa to snov bolje uporabimo.«

Ross mi izroči brošuro, ki pojasnjuje: »Gozdovi v [Novem južnem Walesu] so po gnojenju s tem gnojilom rastli za 20 do 35 odstotkov hitreje.« Brošura tudi navaja, da se je ‚pridelek pšenice, ki je rasla v zemlji, pognojeni s tem gnojilom, povečal za več kot 70 odstotkov‘. Ugotovil sem, da je to gnojilo sedaj dovolj varno, da z njim pognojim svoj vrt, na katerem rastejo cvetlice.

Daleč od oči, daleč od srca?

Na koncu našega ogleda me je vodnik spomnil, da lahko barvila, pesticidi, zdravila ali olje, ki jih izlijemo v odtočno cev, povzročijo, da mikroorganizmi pri predelavi odmrejo in tako ustavijo proces recikliranja. Poudaril je, da ‚olje in maščoba počasi mašita arterije našega kanalizacijskega omrežja, enako kakor mašita arterije našega telesa, ter da uporabljene plenice, oblačila in plastika, ki jih splaknemo v straniščno školjko, nikoli zares ne izginejo. Namesto tega cevi zamašijo.‘ Spoznal sem, da nam splaknjeni odpadki resda izginejo izpred oči, vendar ko voda iz odtoka privre nazaj, se nanje kaj hitro spet spomnimo. Naslednjič torej, ko se boste oprhali, potegnili vodo v stranišču ali izlili kaj v umivalnik, pomislite na to, kam gre vsa ta voda.

[Okvir/slika na strani 25]

Od odpadne vode do pitne vode

Nekaj milijonov prebivalcev Orange Countyja, področja v Kaliforniji (ZDA), kjer pade zelo malo dežja, ima koristi od sodobne rešitve problema z odpadno vodo. Namesto da bi milijone litrov te vode vsak dan prečrpali naravnost v ocean, je večino vrnejo v vodno oskrbo. Ta občudovanja vreden dosežek je po mnogo letih dosegla tamkajšnja čistilna naprava. Odpadno vodo po osnovni predelavi predelajo še dvakrat. To med drugim pomeni, da vodo očistijo, tako da je čista kot navadna pitna voda. Nato jo pomešajo z vodo iz globokih vodnjakov in spustijo v podzemni zbiralnik. Tam znova napolni zaloge, poleg tega pa prepreči, da bi slana voda pronicala v zbiralnik in tako uničila podtalne zaloge vode. Več kot 75 odstotkov vode, ki jo potrebujejo za tamkajšnji okoliš, črpajo ravno iz te podtalnice.

[Okvir na strani 27]

Pet načinov za varčno porabo vode

▪ Zamenjajte tesnilo, ki pušča – iz pipe lahko na leto izkaplja 7000 litrov vode.

▪ Preverite, ali vaše stranišče pušča – v nič lahko na leto odteče 16.000 litrov vode.

▪ Namestite učinkovitejši razpršilnik za prho. Iz standardnega razpršilnika priteče 18 litrov vode na minuto; iz razpršilnika s počasnejšim tokom pa 9 litrov na minuto. Štiričlanska družina bo letno prihranila več kot 80.000 litrov vode.

▪ Če imate stranišče z dvojnim splakovanjem, potem takrat, ko je to primerno, uporabite gumb za polovično splakovanje – tako štiričlanska družina letno prihrani več kot 36.000 litrov vode.

▪ Na pipe namestite tesnilne obroče – so razmeroma poceni in učinkovito zmanjšajo pritisk vode za polovico.

[Okvir na strani 27]

Svetovna kriza zaradi odpadne vode

»Več kot 1,2 milijarde ljudi še vedno nima čiste pitne vode, medtem ko 2,9 milijarde ljudi nima dostopa do ustreznih sanitarij. Posledica tega je, da letno zaradi okužene vode umre 5 milijonov ljudi, povečini otrok.« (Drugi svetovni forum o vodi, ki je potekal v Haagu na Nizozemskem.)

[Shema/slike na strani 27]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Proces predelave odpadne vode v Malabarju (Prikazano je poenostavljeno.)

1. Odpadna voda vstopi v obrat

2. Grablje

3. Peščene komore

4. Na odlagališče

5. Usedalniki

6. V morje

7. Anaerobni razgrajevalci

8. Električni generatorji

9. Bazeni, v katerih skladiščijo gnojilo

[Slike]

Anaerobni razgrajevalni bazeni spremenijo blato v uporabno gnojilo in metan

Metan gori, da proizvaja elektriko