Vedno več enostarševskih družin

»Velikokrat sem ponoči v solzah molila k Bogu in mu govorila: ‚Ne vem, kaj naj storim jutri.‘« (GLORIA, MATI SAMOHRANILKA S TREMI OTROKI)

ENOSTARŠEVSKE družine so danes opazna stalnica v mnogih družbah. * Medtem ko se tradicionalna oblika družine (mož, žena in otroci) umika drugim oblikam, se mnogi demografi in sociologi sprašujejo, zakaj.

Profesorja sociologije Simon Duncan in Rosalind Edwards opažata, da »v družinskih ureditvah in odnosih med spoloma prihaja do dolgoročnih sprememb«. Zakaj? Nekateri opazovalci trdijo, da je to posledica človekovih odločitev o tem, kako bo živel svoje življenje glede na ekonomske, kulturne in družbene spremembe.

Preglejmo sedaj nekatere od teh sprememb in tudi sprejete odločitve. Na življenje ljudi predvsem vplivajo življenjski pritiski. Zunanji svet pritiska na ljudi od zore do mraka. Čas, ki je bil prej na voljo za družinske dejavnosti, se sedaj preživi na internetu, pred televizorjem, pri telefonu, v avtu, med tekanjem po opravkih.

Svoje pa zahtevajo tudi ekonomski pritiski. Sodobno udobno življenje stane in zato je več staršev zaposlenih. Zaradi mobilnosti družbe se je veliko družinskih članov odselilo in odšlo delat daleč stran od podpore svoje širše  družine ter v nekaterih primerih celo daleč proč od svojega zakonca. V mnogih deželah stvari še poslabšajo priljubljeni filmi, glasba in razvedrilo, ker se pogosto osredinjajo na omalovaževanje institucij, ki dajejo občutek stabilnosti, kot sta denimo zakon in družina. *

Nova podoba samohranilke

Današnja podoba samohranilke se ne sklada povsem s starim stereotipom neporočene najstnice, ki živi od državne podpore. Vžgano znamenje neporočenih mater vse bolj bledi, priljubljene vzornice pa nezakonsko materinstvo celo še poveličujejo. Poleg tega je veliko žensk bolj izobraženih in laže vzdržujejo same sebe – zato za materinstvo, vsaj kar se tiče denarja, poroka ni več pogoj.

Nekatere matere samohranilke, še posebej tiste, katerih starši so se razvezali, ostanejo samske, ker nočejo, da bi njihovi otroci občutili bolečino, ko bi videli odhajati enega od staršev. Druge ženske so postale samohranilke, ker so jih partnerji zapustili, in ne zato, ker so se same tako odločile. »Samohranilstvo na splošno ni sebična in namerna odločitev, pa tudi otroci v takih družinah niso zanemarjeni in nedisciplinirani,« pravijo pri britanski Fundaciji Josepha Rowntreeja.

Kljub temu je pogostnost enostarševskih družin zaskrbljujoča, saj utegnejo samohranilci in njihovi otroci občutiti čustvene bolečine, ekonomsko stisko in socialno neugoden položaj. Nekateri se morda sprašujejo, ali je mogoče, da en sam roditelj uspešno vzgoji otroka. Kateri so nekateri od posebnih izzivov, s katerimi se spoprijemajo enostarševske družine? Kako se lahko kristjan uspešno spoprime z izzivom, da vzgaja otroka sam, brez zakonca?

[Podčrtni opombi]

[Okvir na strani 4]

Nekaj definicij

Po svetu obstajajo različna poimenovanja za matere, ki same skrbijo za otroke. V nekaterih deželah se izraz »samohranilka« uporablja za matere, ki se niso poročile, medtem ko se v drugih deželah uporablja izraz »samska mati«, označuje pa celo skupino mater, ki vzgajajo otroke brez moškega partnerja v gospodinjstvu. Takšne matere so morda razvezane, ločene, ovdovele ali pa se sploh niso nikoli poročile.

V tej seriji člankov uporabljamo izraza »roditelj samohranilec« in »mati samohranilka«, ko govorimo o starših, ki sami vzgajajo otroka.

[Okvir/zemljevid na strani 4]

 ENOSTARŠEVSTVO – VSE OBSEŽNEJŠI POJAV V MNOGIH DEŽELAH

Združene države: »Število mater samohranilk se je od leta 1970 do leta 2000 povečalo s 3 milijonov na 10 milijonov; v istem času se je povečalo tudi število očetov samohranilcev, in sicer s 393.000 na 2 milijona.« (Ameriški urad za popis prebivalstva)

Mehika: Kot je pisalo v časopisu La Jornada, je v državi od vseh žensk, ki zanosijo, okoli 27 odstotkov najstnic.

Irska: Število enostarševskih gospodinjstev je s 5,7 odstotka leta 1981 naraslo na 7,9 odstotka leta 1991. »Razpad zakona je še vedno zelo značilna pot do samohranilskega materinstva.« (Single Mothers in an International Context, 1997)

Britanija: »Število družin, ki jih vodi en sam roditelj, je prvič preseglo 25 odstotkov, kar je posledica velikega porasta števila mater, ki se niso nikoli poročile, in tega, da se je število razvez v zadnjih 30 letih izjemno povečalo.« (The Times, London, 2. marec 2000)

Francija: »Od konca 1970-ih let je delež enostarševskih družin porasel za več kot 50 odstotkov.« (Single Mothers in an International Context, 1997)

Nemčija: »Število samohranilcev se je v zadnjih dveh desetletjih podvojilo. Mati je na čelu [. . .] skoraj vseh enostarševskih družin.« (Single Mothers in an International Context, 1997)

Japonska: ‚Število družin, ki jih vodi samska mati, se od 1970-ih let povečuje.‘ Leta 1997 so 17 odstotkov vseh gospodinjstev vodile matere samohranilke. (Single Mothers in an International Context, 1997; The World’s Women 2000: Trends and Statistics)

Grčija: »Od leta 1980 se je število neporočenih mater v [Grčiji] dvignilo za 29,8 odstotka. In po podatkih, ki jih je navedla Evropska unija, je bilo leta 1997 število zunajzakonskih otrok 3,3 odstotka, medtem ko jih je bilo leta 1980 le 1,1 odstotka.« (Časopis Ta Nea, Atene, 4. september 1998)

Avstralija: Skoraj vsak četrti otrok živi le z enim od svojih bioloških staršev. To se običajno zgodi zato, ker je zakon ali zveza njegovih staršev propadla. Po ocenah se bo število enostarševskih družin v 25 letih povečalo za 30 do 66 odstotkov. (Avstralski statistični urad)