Cepelini – senzacionalni orjaki nebesnega svoda

»MOJ oče je bil radijski operater na cepelinu in je prav vsak trenutek užival v tem,« je za Prebudite se! povedala Ingeborg Waldorf. V začetku 20. stoletja so ti zračni orjaki naredili močan vtis na precejšen del sveta. Kamor koli so šli, so bili senzacija.

Doba zračnih orjakov je zajela svet zgodaj v 20. stoletju. Prevzeli so ves svet zaradi svojih spektakularnih dosežkov – po drugi strani pa tudi zaradi enako spektakularnih nesreč. Ko se je leta 1937 v Lakehurstu (New Jersey, ZDA) ponesrečil Hindenburg, se je ta doba nenadoma končala. Vendar je zgodovina tega obdobja zelo zanimiva.

Od balonov na vroč zrak do zrakoplovov

Iznajditelji so stoletja skušali odkriti, kako bi lahko človek letel. V 18. stoletju sta Francoza Joseph-Michel in Jacques-Étienne Montgolfier opazila, kako se dim dviguje v zrak, in sklenila, da ima dim prav gotovo posebne lastnosti, ki se jih morda lahko izkoristi za letenje človeka. Zato sta izdelala ogromno vrečo iz papirja in tkanine ter jo podržala nad dimastim plamenom. Vaščani, ki so se zbrali, da bi si ogledali poskus, so bili osupli, ko se je vreča dvignila v zrak. To je bilo junija 1783, takrat sta brata Montgolfier iznašla balon na vroč zrak. Pet mesecev kasneje je Montgolfierov balon prvič poletel s posadko.

Vendar je bila pomanjkljivost balonov v tem, da jih je neslo z vetrom in jih ni bilo mogoče voditi v neko določeno smer. Za vodljivost balona je bil potreben nekakšen pogon. Prvi, ki je združil vzgonsko silo s pogonom, je bil Francoz Henri Giffard, ki je leta 1852 letel z zrakoplovom na paro. Giffard je za vzgon namesto vročega zraka uporabil vodik, to je plin, lažji od zraka.

Kakih deset let kasneje je neki nemški vojaški oficir odpotoval v Severno Ameriko opazovat državljansko vojno, v kateri sta obe strani z baloni zbirali podatke o sovražnikovih položajih. Ko je oficir prvič poletel z balonom visoko nad reko Misisipi, je to nanj naredilo tolikšen vtis, da je njegovo ime od takrat postalo neizbrisno povezano z zrakoplovi. To je bil grof Ferdinand von Zeppelin.

Zračni orjaki grofa Zeppelina

Po nekih poročilih je Zeppelin dobil načrt za zrakoplov z aluminijastim ogrodjem od hrvaškega izumitelja Davida Schwarza. Zamisel o zrakoplovu, ki bi bil dovolj velik za prevoz večjega števila potnikov ali težkega tovora, je Zeppelina prevzela. Njegovi zrakoplovi so bili prepoznavni zaradi velikih dimenzij in cigari podobne oblike. Cepelini so imeli kovinsko ogrodje, ki je bilo na zunanji strani prevlečeno z blagom. * V ogrodju ali pod njim je bila kabina oziroma gondola, v kateri je bila posadka. Potnike so namestili bodisi v gondolo bodisi v trup zrakoplova. Za vzgon so uporabili vodik, ki je bil shranjen v številnih predelkih – plinskih celicah oziroma vrečah s plinom – na notranji strani ogrodja. Motorji na ogrodju, pa so zrakoplov poganjali. Grofa Zeppelina so zaradi eksperimentiranja z  zrakoplovi ljudje imeli za lahkomiselnega čudaka. Toda nazadnje mu je uspelo.

Grof Zeppelin je zapustil vojsko in se usmeril na oblikovanje in gradnjo zrakoplovov. Njegov prvi cepelin je prvič poletel julija 1900 blizu Friedrichshafna v Nemčiji. Množice so se zbrale na obali Bodenskega jezera, medtem ko je kakih 127 metrov dolgo valjasto plovilo letelo nad vodo 18 minut. Ustanovljena je bila družba za gradnjo zrakoplovov Luftschiffbau Zeppelin GmbH in zgradili so še druge zrakoplove. Grof ni bil več čudak; postal je svetovno znan. Cesar je zanj dejal, da je največji Nemec 20. stoletja.

Prva potniška letalska služba na svetu

Grof Zeppelin je v svojih orjaških zrakoplovih videl možnost za nemško nadvlado v zračnem prostoru. Med prvo svetovno vojno so nemške oborožene sile s cepelini vohunile nad sovražnikovim ozemljem in z njih celo bombardirale. Pravzaprav so v zračnem napadu, ki je v tej vojni povzročil največ škode, sodelovali cepelini v letu nad Londonom.

Vendar pa so civilni navdušenci nad zrakoplovi ugotovili, da bi se s temi plovili lahko prevažalo potnike. Zato je bila leta 1909 ustanovljena Deutsche Luftschiffahrts-Aktien-Gesellschaft, prva potniška letalska služba na svetu. V poznejših letih je ta vrsta službe pričela delovati zunaj Evrope. Cepelina Graf Zeppelin in Hindenburg sta letela povratno iz Nemčije v Rio de Janeiro in v Lakehurst.

Navdušenje nad cepelini je zajelo Združene države. Po krstnem prečkanju Atlantika iz Friedrichshafna na ameriško vzhodno obalo leta 1928, med katerim se je zrakoplov Graf Zeppelin poškodoval, je predsednik Coolidge pritekel na trato Bele hiše, da bi si ogledal velikana, ki je letel nad njimi. Navdušenja v New Yorku ni bilo konec; mesto je Grafovo posadko počastilo s parado, na kateri so metali papirnate trakove.

Vkrcajte se na Hindenburg

Potovanje z zrakoplovom je bilo drugačno od potovanja s sodobnim letalom. Predstavljajte si, da ste se vkrcali na Hindenburg, ki je bil dvakrat daljši od jumbo jeta in visok kot 13-nadstropna zgradba. Ne dobite le sedeža, ampak vam dodelijo kabino s posteljo in umivalnimi pripomočki. Pri vzletu si ni treba pripeti varnostnega pasu. Namesto tega lahko ostanete v svoji kabini ali pa se sprehodite skozi salon ali promenado, pri tem pa se lahko razgledujete skozi okna, ki jih je mogoče celo odpreti. Vsi ti prostori za potnike so bili v velikanskem trupu zrakoplova.

Po knjigi Hindenburg—An Illustrated History je v jedilnici obedovalo 50 potnikov, ki so sedeli pri mizah, pogrnjenih z belimi prti, izbranim srebrnim priborom in porcelanom. Pri običajnem prečkanju Atlantika je osebje v kuhinji, opremljeni z električnim štedilnikom, pečicami, aparatom za sladoled in hladilnikom, porabilo za pripravo obrokov 200 kilogramov perutnine in drugega mesa, 800 jajc in 100 kilogramov masla. Salon je krasil mali koncertni klavir, stevardesa pa je skrbela za potnike.

Hindenburg je bil izdelan za udobje, ne za hitrost. Pri optimalni hitrosti skoraj 130 kilometrov na uro in na višini 200 metrov je v najkrajšem času prečkal severni Atlantik leta 1936, in sicer v skoraj 43 urah. Pri preletu običajno ni  bilo nikakršnih težav. Na enem od poletov iz Lakehursta je bila neka potnica tako utrujena, da je po vkrcanju na zrakoplov ostala v svoji kabini in tam zaspala. Kasneje je poklicala stevarda in hotela vedeti, kdaj bo zrakoplov končno vzletel. Zbegani stevard ji je pojasnil, da so v zraku že več kot dve uri. »Ne verjamem vam,« mu je zabrusila. Prepričala se je šele potem, ko je šla v salon in skozi okno zagledala obalo Nove Anglije več deset metrov pod seboj.

Najslavnejši zrakoplov, kar jih je kdaj letelo

Doba cepelinov je dosegla svoj vrhunec leta 1929, ko je Graf Zeppelin poletel okoli sveta. Zrakoplov je uradno začel polet v Lakehurstu in obkrožil planet od zahoda do vzhoda v 21 dneh s postankom v Friedrichshafnu, v Tokiu – tam se je zbralo četrt milijona ljudi, da bi ga pozdravilo – ter nadaljnjima postankoma v San Franciscu in Los Angelesu. Dve leti kasneje se je Graf zopet vpisal v zgodovino, ko je poletel na arktično srečanje z ruskim ledolomilcem. Hindenburg—An Illustrated History komentira: »Do takrat si je Graf Zeppelin pridobil skoraj mističen sloves. Kjer koli se je pojavil, je bil senzacija. Skoraj z gotovostjo lahko rečemo, da je bil najslavnejši zrakoplov, kar jih je kdaj letelo, tudi če vštejemo sodobnega concorda.«

Tudi druge države so si zamislile mogočno prihodnost togih zrakoplovov. Britanija je načrtovala floto srebrnih velikanov, da bi z rednimi poleti v Indijo in Avstralijo povezala odročne predele svojega imperija. V Združenih državah je bil Shenandoah prvi togi zrakoplov, ki je za vzgon namesto vnetljivega vodika uporabljal helij. Tako z Akrona kot Macona so lahko med letom na njiju vzletala in pristajala manjša letala, shranjena v trupu zrakoplova. Macon je s svojo radijsko navigacijo za vodenje pristanka letal postal prva leteča letalonosilka, popolnoma pripravljena za akcijo.

Spektakularne nesreče

»Da, moj oče je res ljubil letenje,« je rekla Ingeborg Waldorf, ki smo jo omenili na začetku. »Vendar motila ga je nevarnost.« Njen oče je letel med prvo svetovno vojno, toda celo v mirnem času je bilo letenje z zrakoplovom – kljub vsem slavnim dosežkom – tvegano početje. Zakaj pa?

 Eden največjih cepelinovih sovražnikov je bilo vreme. Od prvih 24 zrakoplovov, ki jih je zgradil grof Zeppelin s svojim podjetjem, so jih 8 uničile naravne sile. Leta 1925 so ameriški zrakoplov Shenandoah med letom raztrgali siloviti vetrovi. Naslednji dve nesreči zrakoplovov, ki jih je povzročilo slabo vreme – Akron leta 1933 in Macon manj kot dve leti kasneje – pa sta nazadnje naznanili konec ameriške dobe orjaških togih zrakoplovov.

Britanija je upala v R 101. Ta na svojem prvem potovanju iz Britanije v Indijo leta 1930 ni prišel dlje kot do Francije. Tam je zašel v slabo vreme in se ponesrečil. Neki pisec poroča, da »nobena nesreča po Titaniku leta 1912 ni tako pretresla britanske javnosti«. V Britaniji se je razcvet togih zrakoplovov bližal svojemu koncu.

Kljub temu je bilo upanje v nemški industriji cepelinov še vedno živo. Potem pa se je pripetila nesreča, ki je pretresla svet. Maja 1937 je Hindenburg letel iz Frankfurta v New Jersey. Ravno je manevriral za pristanek v Oporišču pomorskega letalstva Lakehurst. Tedaj se je nenadoma na vrhu zunanje prevleke blizu repa pojavil majhen plamen. Vodik v plinskih celicah je v trenutku spremenil zrakoplov v ognjeni pekel. Umrlo je 36 ljudi.

Fotoreporterji so bili takrat prvič na kraju dogodka, tako da so nesrečo posneli neposredno. Filmski tednik 34-sekundne tragedije – od trenutka, ko se je pojavil prvi plamen, pa do takrat, ko je velikan strmoglavil na zemljo – so predvajali po celem svetu, skupaj s poročevalčevim čustvenim komentarjem: »Gori, plamti v ognju [. . .]. Oh, človeštvo in vsi potniki!« Doba orjaških zrakoplovov je trajala več kot 30 let; končala pa se je vsaj v nekem smislu v 34 sekundah.

Nova generacija cepelinov

V Friedrichshafnu ni očaranost nad cepelini nikoli zbledela. Muzej cepelinov popelje obiskovalce v preteklost, ko jim omogoči, da se povzpnejo v prenovljen del Hindenburga. Muzejski vodnik, ki je videl pravega Hindenburga na olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu, je za Prebudite se! povedal: »Nemogoče je opisati občutke, ko si zagledal cepelin. Bilo je presunljivo.«

Govori se, da je v pripravi nova generacija cepelinov s sodobno tehniko. Novi cepelini so manjši od svojih orjaških predhodnikov in so oblikovani za »ekskluziven, miren in okolju prijazen turizem«. Ali bodo dosegli sloves svojih prednikov, senzacionalnih orjakov nebesnega svoda? To bo pokazal čas.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 10]

Grof Ferdinand von Zeppelin

 [Vir slike]

Fotografiji na strani 10: Archiv der Luftschiffbau Zeppelin GmbH

[Slike na strani 11]

Boeing 747

Hindenburg

Titanik

[Slike na straneh 12, 13]

Od leve proti desni: Graf Zeppelin nad Filadelfijo; kontrolni prostor; salon za potnike

[Vir slike]

Archiv der Luftschiffbau Zeppelin GmbH

[Slike na strani 14]

Hindenburgova nesreča nad Lakehurstom leta 1937 je pripomogla k nenadnemu koncu dobe orjaških zrakoplovov

[Vir slike]

Fotografije: Brown Brothers