Edinstveno snidenje po 30 letih

LETA 1967 sta se po naključju znašla skupaj dva mladeniča. Dodelili so jima skupno sobo na Michiganski tehnični univerzi v Združenih državah. Osemnajstletni Dennis Sheets iz Lime v Ohiu je takrat obiskoval prvi letnik študija gozdarstva. Dvajsetletni Mark Ruge je prišel iz Buffala v New Yorku. Hodil je v tretji letnik gradbene fakultete.

Njuno prijateljstvo se je takrat morda zdelo kratko, bežno. Oba sta namreč prenehala univerzitetno izobraževanje in vsak je odšel po svoje. Minila so več kot tri desetletja. Nato pa sta si nekega dne moža ponovno zazrla v obraz v Dominikanski republiki. K temu presenetljivemu srečanju je precej prispevalo naključje. Pomembno pa je bilo še nekaj. Kaj je bilo to? Poiščimo odgovor, tako da sledimo njunima življenjskima potema.

Dennis gre v vojno

Dennis se je po prvem letu študija vrnil domov. Nato je bil decembra 1967 rekrutiran v ameriško vojsko, junija 1968 pa so ga poslali v Vietnam. Tam je videl grozote vojne. Ko se mu je leta 1969 vojaški rok iztekel, se je vrnil v Združene države in se pozneje zaposlil pri neki veliki družbi v Ohiu. Vendar ni bil zadovoljen.

»Kot otrok sem sanjal, da se bom preselil na Aljasko in imel posest,« pojasnjuje Dennis. Zato je leta 1971 skupaj s prijateljem iz srednje šole krenil na pot, da bi te sanje uresničil. Toda ni dobil posesti, temveč je opravljal številna priložnostna dela. Nekaj časa je živel v šotoru in skrbel za požarno varnost v gozdu. Pustil si je rasti brado, dolge lase in pričel kaditi marihuano.

Leta 1972 je iz Anchoraga odšel na praznovanje pusta v New Orleans v Louisiani. Zatem si je v nekem arkansaškem gozdu postavil majhno kočo. Tam je postavljal ogrodja za hiše in opravljal zaključna betonska dela. Junija 1973 je potoval z avtostopom po državi, da bi morda našel smisel v življenju.

Mark v protivojnem gibanju

Mark je ostal na univerzi še nekaj semestrov po Dennisovem odhodu, zatem pa sklenil, da noče postati del sistema, ki podpira vojno. Zato se je vrnil v Buffalo in kratek čas delal kot delovodja v tovarni jekla. Toda razočaran zaradi vojne usmerjenosti je zapustil službo, si kupil motor in potoval čez deželo vse do San Francisca v Kaliforniji. Dennis in Mark sta bila nekaj časa hkrati v San Franciscu, čeprav tega takrat nista vedela.

Kakor Dennis si je tudi Mark pustil rasti brado, dolge lase in pričel uživati marihuano. Le da je bil Mark zelo vpleten v protivojno gibanje ter sodeloval v protestih in pohodih. Zaradi izmikanja vojaščini ga je iskal FBI. Da ga ne bi odkrili, je nekaj let uporabljal izmišljena imena. V San Franciscu je zaživel kot hipi. In  tam sta leta 1970 na njegova vrata potrkala Jehovova pričevalca.

Mark pojasnjuje: »Verjetno sta mislila, da sem pokazal nekaj zanimanja, saj sta se ponovno vrnila. Ni me bilo doma, a sta mi pustila zeleno Biblijo in še tri knjige.« Toda Mark je bil tako zaposlen s političnim udejstvovanjem in z užitki, da jih ni prebral. Poleg tega mu je bil stalno za petami FBI, zato se je pod psevdonimom preselil v Washington (DC). Tam se mu je pridružilo tudi dekle, Kathi Yaniskivis, ki jo je poznal še z univerze.

Leta 1971 je FBI končno ujel Marka. Dva agenta FBI sta ga spremljala, ko se je z letalom peljal iz Washingtona (DC) v New York, in poskrbela sta, da je nadaljeval polet v Toronto v Kanado. Pri FBI očitno niso menili, da ogroža javni red, temveč so hoteli samo to, da zapusti državo. Naslednje leto sta se s Kathi poročila in preselila v Britansko Kolumbijo v Kanadi na otok Gabriola. Želela sta se umakniti družbi, hkrati pa sta tudi menila, da mora življenje imeti še kak večji smisel.

Postaneta Priči

Gotovo se spomnite, da je Dennis štopal po deželi in iskal smisel v življenju. Pot ga je privedla v Montano. Blizu mesta Chinook se je zaposlil pri nekem kmetu in mu pomagal pri žetvi. Žena in hči tega moža sta bili Jehovovi priči. Dennisu sta dali v branje revijo Prebudite se!. Kaj hitro se je prepričal, da imajo Priče pravo vero.

Dennis je zapustil farmo, vzel s seboj Biblijo in se preselil v Kalispell v Montani. Tam je prvič obiskal shod Jehovovih prič. Na shodu je zaprosil za biblijski pouk. Kmalu zatem se je ostrigel in si obril brado. Januarja 1974 je prvič odšel na oznanjevanje, 3. marca 1974 pa se je krstil v napajalnem koritu v Polsonu v Montani.

Medtem sta se Mark in Kathi, ki sta živela na otoku Gabriola, odločila, da bosta sedaj, ko imata čas, poskusila preiskovati Biblijo. Pričela sta brati biblijski prevod King James Version, vendar sta ga zaradi zastarele angleščine bolj malo razumela. Tedaj se je Mark spomnil, da ima še vedno pri sebi Biblijo in knjige, ki jih je pred leti dobil od Prič. To, kar sta Mark in Kathi spoznala ob branju Biblije ter knjig Resnica, ki vodi do večnega življenja in Ali je Biblija resnično Božja Beseda?, je nanju naredilo močan vtis.

Mark pojasnjuje: »Še posebej se me je dotaknilo dejstvo, zapisano v knjigi Resnica, o skupini kristjanov, ki v nobenih okoliščinah ne gredo v vojno. Čutil sem, da so ti ljudje pravi kristjani.« Kmalu zatem sta se Mark in Kathi kljub nevarnosti, da bi Marka aretirali, vrnila v Houghton v Michiganu in obiskala Kathijino družino. Tam sta, po videzu še vedno hipija, prišla na shod Prič. Sprejela sta biblijski pouk in tisti mesec preučevala v Michiganu.

Po vrnitvi na otok Gabriola sta na ulici v Nanaimu v Britanski Kolumbiji srečala Pričo in ji pojasnila, da želita biblijski pouk. Še istega dne je prispel avtomobil s Pričami in Mark in Kathi sta pričela preučevati Biblijo. Po treh mesecih sta začela oznanjevati. In po naslednjih treh mesecih, 10. marca 1974, sta se oba krstila. To je bilo en teden po Dennisovem krstu!

Dennis v polnočasni strežbi

Septembra 1974 je Dennis postal pionir oziroma polnočasni strežnik. Pripoveduje: »Pioniranje mi je bilo v veselje, toda svojo strežbo sem želel povečati; zato sem se julija 1975 prijavil, da bi služil na svetovnem sedežu Jehovovih prič v Brooklynu v New Yorku. Tja so me povabili decembra še istega leta.«

Dennisova prva naloga je bila pomoč pri preureditvi nekdanjega hotela Towers v stanovanjsko poslopje za osebje Betela. Tam je nekaj let delal kot nadzornik skupine, ki je polagala ploščice. Zatem se je, ker se je želel poročiti, preselil v Kalifornijo. Leta 1984 se je med služenjem kot starešina v občini Cathedral City poročil s pionirko Kathy Enz.

Dennis in Kathy sta bila odločena živeti preprosto, da bi se lahko posvetila delu za Božje  kraljestvo. Zato je Dennis pogosto zavrnil priložnosti, da bi veliko zaslužil z donosnimi gradbenimi deli na jugu Kalifornije. Leta 1988 sta s Kathy vložila prošnjo, da bi sodelovala pri mednarodnem gradbenem delu Jehovovih prič. Decembra istega leta sta prejela nalogo, da pomagata pri projektu gradnje podružnice v Buenos Airesu v Argentini.

Leta 1989 sta bila povabljena, da za stalno sodelujeta pri gradbenem delu Jehovovih prič. V tej posebni obliki polnočasne strežbe sta dvakrat služila v Surinamu in Kolumbiji. Sodelovala pa sta tudi pri gradnji podružnice v Ekvadorju in Mehiki ter pri podobnem projektu v Dominikanski republiki.

Mark v polnočasni strežbi

Vlada ZDA je leta 1976 izdala amnestijo za Marka in tisoče drugih mladih Američanov, ki so za to, da ne bi služili vojaščine, zbežali v Kanado. Tudi on je z ženo Kathi želel ohraniti preprosto življenje in več časa posvetiti strežbi, zato se je delno zaposlil kot geodet in sčasoma sta s Kathi odplačala dolgove, ki sta si jih nabrala pred krstom.

Leta 1978, ko so Priče v Kanadi načrtovali gradnjo novega podružničnega kompleksa blizu Toronta v Ontariu, sta se Mark in Kathi že lahko ponudila v pomoč. Zaradi Markovih izkušenj v geodeziji sta bila povabljena k sodelovanju v gradnji. Pri projektu v Georgetownu sta delala do konca gradnje junija 1981. Potem sta se preselila nazaj v Britansko Kolumbijo in naslednja štiri leta sodelovala pri gradnji tamkajšnje zborske dvorane Jehovovih prič. Ko je bila dokončana, so ju povabili, da bi se vrnila v kanadsko podružnico in tam pomagala pri njeni razširitvi.

Leta 1986 sta bila po nekaj mesecih v Georgetownu povabljena, da postaneta redna člana kanadskega podružničnega osebja. Vse odtlej služita tam, imata pa tudi veliko priložnosti sodelovati v gradbenem delu po mnogih drugih državah. Mark je lahko zaradi svojih izkušenj v geodeziji pomagal pri geodetskih delih za podružnične objekte in zborske dvorane Jehovovih prič v Južni in Srednji Ameriki ter na Karibih.

V vseh teh letih sta s Kathi služila v Venezueli, Nikaragvi, na Haitiju, v Gvajani, na Barbadosu, Bahamih, Dominiki, Floridi v Združenih državah in v Dominikanski republiki. Zaradi te posebne oblike polnočasne strežbe se je življenjska pot Marka ponovno prepletla z Dennisovo.

Ponovno snidenje v Dominikanski republiki

Mark in Dennis sta, ne da bi vedela drug za drugega, delala pri podobnih projektih v Dominikanski republiki. Nekega dne sta se po naključju srečala v enem od podružničnih objektov Jehovovih prič v Santo Domingu. Lahko si predstavljate njuno navdušenje ob snidenju. Navsezadnje sta bila oba 33 let starejša in sta si imela veliko povedati. Vse bolj začudena sta si pripovedovala stvari, o katerih ste lahko veliko prebrali doslej v tem članku. Za njiju, kakor tudi za vse tiste, ki sta jim povedala svoje  doživetje, pa je bilo najbolj osupljivo to, kako zelo podobno je bilo njuno življenje.

Oba sta prej živela kot hipija in se preselila na oddaljeno področje, da bi ubežala pridobitniškemu življenju z vsemi skrbmi, ki so z njim povezane. Dennis se je poročil z dekletom, ki ji je ime Kathy; Mark se je poročil z dekletom, po imenu Kathi. Oba sta sprejela biblijski pouk, ko sta prvič obiskala shod Jehovovih prič. Oba sta se krstila marca 1974. Oba sta postala člana podružnične družine Jehovovih prič, Dennis v Združenih državah in Mark v Kanadi. Oba sta po svojih najboljših močeh ohranjala preprosto življenje, da bi si lahko prizadevala za duhovnimi cilji. (Matevž 6:22) Oba sta delala pri projektih mednarodne gradnje in dobivala naloge v mnogih državah. Do njunega naključnega snidenja v Dominikanski republiki ni nobeden od njiju srečal kakšnega nekdanjega prijatelja, ki bi sprejel biblijsko resnico.

Ali Mark in Dennis ta osupljivi splet dogodkov pripisujeta usodi? Nikakor ne. Zavedata se tega, kar pravi Biblija, namreč da ‚čas in naključje zadevata [nas] vse‘, včasih tudi na zelo zanimiv način. (Propovednik 9:11, SSP) Vendar se tudi zavedata, da je k njunemu ponovnemu snidenju močno prispevalo še nekaj drugega: to, da sta oba iskala smisel v življenju, in njuna ljubezen do Boga Jehova.

Dennisovo in Markovo življenje odseva tudi nekaj, kar je skupno vsem odkritosrčnim ljudem, ki spoznavajo biblijsko resnico. Dennis pojasnjuje: »To, kar sva doživela z Markom, dokazuje, da Jehova upošteva življenjske okoliščine ljudi, in jih, ko njihovo srce postane prav naravnano, pritegne k sebi.« (2. letopisov 16:9; Janez 6:44; Dejanja 13:48, NW)

Mark dodaja: »Iz najine izkušnje sva tudi spoznala, da Jehova za pospeševanje pravega čaščenja v dobro svojega ljudstva lahko uporabi nadarjenost in sposobnosti človeka, ki se je spremenil po Njegovih merilih, mu posvetil svoje življenje in se dal na razpolago.« (Efežanom 4:8, NW)

Njuni izkušnji tudi kažeta, da Bog Jehova blagoslavlja delo svojega ljudstva, ko mu to služi iz vsega srca. Dennis in Mark vsekakor občutita blagoslov. Dennis pravi: »Res je prednost delati v prid Kraljestva v posebni polnočasni službi. Ko delamo s krščanskimi brati in sestrami z vsega sveta, nam to omogoča, da se medsebojno spodbujamo.«

Mark pridaja: »Jehova vsekakor blagoslavlja tiste, ki dajo njegovo Kraljestvo na prvo mesto. Menim, da je poseben blagoslov to, da lahko služim kot član kanadske podružnične družine in sodelujem pri mednarodni gradnji.«

Edinstveno snidenje? Da, saj Mark pravi: »Pravi razlog, zakaj je bilo najino srečanje tako navdušujoče, je ta, da sva oba spoznala in vzljubila edinstvenega Boga, Jehova, ter da mu služiva.«

[Slika na strani 21]

Dennis leta 1966

[Slika na strani 21]

Mark leta 1964

[Slika na strani 23]

Dennis v Južni Dakoti leta 1974

[Slika na strani 23]

Mark v Ontariu leta 1971

[Slika na strani 24]

Dennis in Mark z ženama kmalu po naključnem snidenju leta 2001