Pogled v svet

»Fantaziranje o bogastvu«

Agresivno oglaševanje je zavedlo mnoge revne ljudi v prepričanje, da bodo s hazardiranjem ušli revščini, čeprav so možnosti, da bi zadeli zajetno vsoto denarja, pravzaprav zelo majhne, poroča Times of Zambia. Kot je pisalo v članku, »loterijsko oglaševanje spodbuja fantaziranje o bogastvu, razkošju in življenju s takoj rešenimi problemi«, medtem ko so »minimalne možnosti zmage zelo redko omenjene«. V časopisu je sklenjeno: »Ne glede na navedene dokaze je hazardiranje odkrita kraja in bi jo morali v vsaki moralno pokončni družbi prepovedati.«

 Strah pred temo

»Otroci se bolj bojijo teme, kot pa so se je njihovi starši, saj zaradi večje izpostavljenosti umetni svetlobi redko doživijo popolno temo,« piše v poročilu londonskega The Timesa. Psiholog in avtor Aric Sigman je analiziral raziskavo, ki je pokazala, da skoraj dve tretjini otrok, starih manj kot deset let, vztraja pri spanju ob prižgani luči. Trdi, da je domišljija mladih ovirana, ker so premalo v temi – celo ponoči v postelji. »Otrokova domišljija potrebuje prostor za razvoj,« piše v poročilu. »Zanje je lahko zelo zanimivo, da se igrajo in zabavajo v temi, ker bodo vse podobe, ki jih ustvarijo, edinstvene.« Danes pa jih »že izdelane podobe, vtisnjene v otroški um s televizije, iz kina ali računalniških igric,« strašijo. Dr. Sigman komentira: »Če rečem, več berite in manj glejte televizijo, se sliši kot zastarel nasvet, a ga je treba ponavljati.«

Antarktična ledena polica se lomi

Na vzhodni strani Antarktičnega polotoka se je konec januarja 2002 v samo 35 dneh 3250 kvadratnih kilometrov velika Larsenova B ledena polica razlomila na tisoče plavajočih ledenih gora, poroča Državni podatkovni center za sneg in led na Koloradski univerzi. Večidel Antarktike obkrožajo debele ledeniške plošče ledu, tiste na polotoku pa se zaradi klimatskega segrevanja, tamkajšnjega značilnega pojava od poznih 1940-ih, tanjšajo. Ker ledena polica plava, odlomljeni deli ne bodo znatno dvignili morske gladine. Vendar pa »ledene police delujejo kot opornik oziroma zavorni sistem ledenikov«, piše v poročilu. »Ledeniki lahko, ko njihovih ledenih polic ni več, [. . .] pričnejo v morje odlagati več ledu, kot pa ga zberejo v obliki snega.« Razlogi za segrevanje še niso povsem jasni in podatki lahko zavajajo. Razen polotoka sicer »preostala Antarktika ne kaže znakov zelo razširjenega segrevanja«, piše v The New York Timesu. Pravzaprav neka raziskava namiguje, da naj bi se vsa ta celina v preteklih 35 letih ohladila.

Kitajski vesoljski program

Kitajsko vesoljsko plovilo brez posadke, Šenčou III, je 1. aprila 2002 po enotedenski misiji uspešno pristalo v Notranji Mongoliji, poroča BBC News. V plovilu je bil »umetni človek« – lutka, opremljena s senzorji za nadzorovanje količine kisika in temperature, kot test sistemov za vzdrževanje življenja, ki bi jih lahko uporabili pri prihodnjih poletih s posadko. Predstavniki kitajske agencije za vesolje so objavile načrte, da bodo človeka poslale v vesolje najkasneje leta 2005. »Dolgoročnejši cilj, ki si ga je zastavila kitajska agencija za vesolje, pa je, da bi ljudje lahko šli na Luno do leta 2010,« piše v poročilu.

Skobčevkam so všeč bleščeče barve

Kako papige skobčevke izbirajo partnerja? Odgovor je morda odvisen od tega, kako lesketajoče je partnerjevo perje. V njihovem perju je kemikalija, ki vsrka ultravijolično svetlobo in jo ponovno oddaja v daljši valovni dolžini, kar povzroči, da perje odseva fluorescenčno rumeno rdečo barvo. Dr. Justin Marshall s Queenslandske univerze v Avstraliji je s svojimi sodelavci divjim skobčevkam na perje namestil zaščito pred soncem, da bi zavrl ta fluorescenčni učinek. »Te ptice so bile članom nasprotnega spola precej manj privlačne,« poroča The Sydney Morning Herald. Marshall je dejal, da močen sijaj najverjetneje kaže, da je ptica zelo kvalitetna. Čeprav imajo morda tudi nekatere druge živali v telesu fluorescenčne kemikalije, je dejal Marshall, pa je to »prva dokazana raba fluorescence v živalskem kraljestvu«, piše v Heraldu.

Ogroženi levi

»V velikem delu Afrike lahko levi kmalu izumrejo,« piše v reviji New Scientist. Za približno 100 paritvenih parov je potrebna populacija 500 do 1000 levov – kar je dovolj, da ne pride do parjenja s sorodno vrsto. Kot pravijo pri Svetovni zvezi za ohranitev narave, je populacija levov v zahodni in osrednji Afriki precej nižja od teh številk. »Razmere so zelo resne,« pravi Hans Bauer z Leidenske univerze na Nizozemskem. »Za nobeno populacijo ne moremo biti prepričani, ali se bo ohranila.« Največji razlog za upad populacije je človekovo poseganje v živalsko okolje. Levi potrebujejo zelo velika lovna področja – en samec tudi do 200 kvadratnih kilometrov. »Lev je ključna vrsta,« svari Bauer. »To je opozorilni znak – dejstvo, da so levi ogroženi, lahko sedaj pomeni, da bodo v 20 do 30 letih ogrožene tudi druge vrste.«

Nevarnosti sončenja v solariju

»Uporabniki solarijev imajo najmanj dvakrat več možnosti za kožnega raka, in mladi so še v posebej veliki nevarnosti,« poroča londonski The Guardian. Profesorica Margaret Karagas z Dartmouthske zdravstvene šole v ameriški zvezni državi New Hampshire je intervjuvala 1500 ljudi, starih od 25 do 74 let. Več kot polovica jih je bilo pacientov, ki so jim nedavno diagnosticirali kožnega raka. Možnosti razvoja kožnega raka so se povečale »do 20 odstotkov za vsako desetletje sončenja v solariju pred 50. letom starosti«, piše v The Times of London. Profesorica Karagas pravi: »Solarne luči posnemajo sončno svetlobo [z] močnim, nasičenim odmerkom ultravijoličnega žarčenja.« V Britaniji je sedaj trikrat več smrtnih primerov zaradi kožnega raka, kot pa jih je bilo v 1960-ih, na Škotskem pa štirikrat več, kot jih je bilo takrat. Strokovnjaki za smrtne primere krivijo povečano izpostavljanje ultravijoličnemu žarčenju s sončenjem in rabo luči za porjavitev. »Ni varne porjavelosti,« je dejal britanski govornik za raziskave raka. »Porjavelost je pravzaprav odziv telesa na poškodbo DNK.«

Ogroženi »vodni stolpi«

Polovica svetovnega prebivalstva dobiva pitno vodo iz gorskih ekosistemov, piše kanadski The Toronto Star. Združeni narodi so to leto označili za leto gora Združenih narodov in v svojem poročilu opozorili, da so te gorske verige, imenovane »vodni stolpi sveta«, resno ogrožene. Kot je pisalo v Staru, škodo povzročajo »klimatske spremembe, onesnaženost, oboroženi spopadi, porast prebivalstva, krčenje gozdov in prekomerno izkoriščanje zaradi kmetijske, rudarske in turistične industrije«. V poročilu svarijo, da »bo to propadanje povzročilo še več poplav, plazov in lakote«, piše v časopisu.

Vdajanje alkoholu

V Britaniji se sedaj vsak trinajsti človek vdaja alkoholu, poroča londonski The Independent, zaradi česar je vdajanje alkoholu »dvakrat običajnejše kot odvisnost od nezakonitih ali predpisanih drog«. Od leta 1994 do 1999 se je število smrtnih primerov, ki so se zgodili neposredno zaradi zlorabe alkohola – tudi zaradi bolezni srca, ciroze jeter in zastrupitve z alkoholom – povečalo za skoraj 43 odstotkov. Število nesreč, ki jih povzročajo pijani vozniki, je z 10.100 v letu 1998 naraslo na 11.780 v letu 2000, in te so povzročile vsako sedmo smrtno žrtev na cestah. Šestdeset odstotkov delodajalcev ima težave z delavci, ki preveč pijejo, in 40 odstotkov tistih, ki povzročijo kriminalno dejanje, to naredi pod vplivom alkohola. Eric Appleby, direktor britanske dobrodelne Alkoholne združbe, je dejal: »Obseg in stopnja težav, v kar je vštet tudi njihov vpliv na zdravje ljudi, medsebojne odnose in denarna sredstva, da ne omenjamo javnih služb, [. . .] povečujeta potrebo po nujni in skupni akciji.«