Pisma bralcev

Potresi Prebral sem uvodni sklop člankov »Pripovedi ljudi, ki so preživeli potres«. (22. marec 2002) V njem navajate neki vir, ki pravi, da »so potresi z magnitudo 7,0 in več ostali v 20. stoletju ‚precej stalni‘«. Vendar pa World Almanac za leto 1999 kaže na osupljiv porast potresov v 1990-ih letih.

F. A., Italija

Prebudite se! odgovarja: Ne da bi se opredeljevali za katero stran, smo v članku le opozorili na to, kaj nekateri seizmologi izjavljajo o vsesplošni pogostosti potresov v 20. stoletju. V članku je bilo poudarjeno, da se Jezusova prerokba, zapisana v 24. poglavju Matevževega evangelija, izpolnjuje v našem času, tudi če kdo meni, da je število potresov ‚precej stalno‘. Jezus je preprosto dejal, da bodo »veliki potresi«. (Lukež 21:11)

Splav Ko sem zagledala članek »Izgubila sem nerojenega otroka« (22. marec 2002), so mi v oči privrele solze, saj sem se spomnila na izgubo najinega nerojenega otroka. Nemudoma sem se Jehovu v molitvi zahvalila za to, da nam je priskrbel te tako potrebne informacije in tolažbo. Vedno nas bo tolažilo dejstvo, da se v Božjem novem svetu kaj takega ne bo nikomur nikoli več zgodilo.

J. S., Združene države

V 30. tednu nosečnosti sem rodila mrtvega otroka. To je bilo najhujše, kar se mi je zgodilo v življenju. V kako veliko pomoč in tolažbo je ta članek, saj razpravlja o temi, ki pogosto velja za tabu, poleg tega pa v njem najdemo tudi praktične nasvete.

K. W., Nemčija

Tudi jaz sem izgubila svojega nerojenega otroka. Vedla sem se, kot da se ni nič zgodilo. Toda v srcu sem bila neutolažljiva in vsak dan, ko sem bila sama, sem samo jokala. Bolečina verjetno ne bo izginila, vse dokler bo obstajala ta stvarnost. Toda ta članek mi je res pomagal.

I. M., Japonska

Kako prav imate, da se mati in otrok navežeta že zelo zgodaj. Žalost je nepojmljiva. Po 19 letih še vedno prelivam solze za najinim nerojenim otrokom.

C. C., Britanija

Že od nekdaj mi je bilo težko govoriti s tistimi, ki so v takih okoliščinah. Ko sem slišala, da je neka sestra iz naše občine izgubila nerojenega otroka, sem članek ponovno prebrala ter njej in obetajočim se starim staršem napisala pismo, v katerem sem izrazila iskreno sožalje.

D. R., Nemčija

Ta članek je bil odgovor na moje molitve. Hvala vam, ker se zavedate žalosti in travme, ki jo ženska doživlja po splavu. Med branjem tega članka sem se počutila, kakor da bi me objemal in tolažil sam Jehova.

C. P., Združene države

Moja mama je izgubila otroka po tem, ko je rodila mene, in pred rojstvom mlajše sestre. Njena bolečina je bila nedvomno zelo velika. Po tem, ko sem prebrala okvir »Kako lahko pomagajo družina in prijatelji«, sem ji nemudoma napisala pismo.

M. Y., Japonska

Koliko kontinentov? V številki 8. februar 2002 ste na 25. strani izjavili, da je Avstralija ‚najmanjša od petih kontinentov sveta‘. Zmeraj sem mislila, da je kontinentov sedem.

L. U., Kanada

Prebudite se! odgovarja: Res je sedem kontinentov – Azija, Afrika, Severna Amerika, Južna Amerika, Antarktika, Evropa in Avstralija. Vendar bi nekateri, ki gledajo na Evropo in Azijo kot na en kontinent (Evrazijo), dejali, da jih je šest. Spet drugi Antarktike nimajo za kontinent.