Pogled v svet

Uživajte v zehanju!

Dojenček začne v maternici zehati že v 11. tednu po spočetju, razlaga španska tedenska revija Salud. Očitno večina sesalcev, kakor tudi nekatere ptice in plazilci, jasno izražajo to nehotno dejanje. Čeprav natančen razlog, zakaj zehamo, še ni odkrit, so raziskovalci opazili, da so dejanja, kot je raztezanje, običajno povezana z zehanjem. Pravijo, da ti gibi »poleg sproščanja mišic in sklepov tudi dvignejo krvni pritisk in frekvenco srčnega utripa«. Ko s stiskanjem zob zadržujemo zehanje, se odpovemo spremljajočim koristim. Raziskovalna skupina nam zato priporoča, naj ob zehanju, če nam okoliščine dopuščajo, »naravno raztezamo čeljusti in obrazne mišice«. Nikoli ne veste – celovito zehanje vam lahko zelo poživi dan!

 Brusnice proti infekcijam

»Sok brusnice ima dolgo in ugledno zgodovino,« piše v londonskem The Timesu. »Ameriški domačini so ga uporabljali kot zdravilo in kot napitek, pili pa so ga tudi ameriški mornarji, da so se obvarovali skorbuta.« Poln vitamina C in antioksidantov »ima sok brusnice tudi protimikrobne vrednosti, zaradi česar je še posebej učinkovit pri spopadanju z infekcijami sečnega trakta«. Ampak to ni zaradi učinka soka na kislost urina, kot se je najprej mislilo. Pravzaprav, piše v The Timesu, izvira iz snovi v soku, ki »bakteriji E. coli [povzroča večino infekcij, tudi vnetje mehurja] preprečijo, da bi se prilepila na steno sečnega trakta, in tako je bakterija uničena, preden se infekcija sploh lahko razvije«. Raziskovalci so tudi ugotovili, da sok brusnice lahko zmanjša posledice bolezni dlesni.

Zaščita možganov za žrtve srčnega infarkta

»Dve odločilni raziskavi sta pokazali, da bolnikom, ki so doživeli srčni infarkt, zniževanje telesne temperature za samo nekaj stopinj, znatno zmanjša tveganje kasnejših poškodb možganov in smrti,« piše v poročilu kanadskega časopisa Toronto Star. Neka raziskava iz petih evropskih držav ter druga iz Avstralije sta pokazali, da je rahla podhladitev povzročila, da so bolniki bolje okrevali, kar se tiče nevroloških in kognitivnih funkcij. Žrtvam srčnega infarkta, ki so bile v komi, ko so jih pripeljali v bolnišnico, so za 12 do 24 ur znižali telesno temperaturo na 33 stopinj Celzija, uporabili pa so hladen zrak in ledene obkladke. Kardiologinja Beth Abramson je dejala, da ta poceni in enostavna terapija zmanjšuje »potrebo možganov po kisiku, medtem ko preprečuje kemični proces, ki ubija možganske celice«, piše v Staru. »Zdi se, da tehnika ohlajevanja deluje tako dobro, da se zdravniki v Kanadi, Združenih državah, Avstraliji in Evropi zavzemajo za to, da bi se ta postopek rutinsko uporabljal pri zdravljenju vseh hospitaliziranih bolnikov s srčnim infarktom.«

Prepovedani otroci vojaki

»Pogodba o prepovedi izkoriščanja otrok kot vojake danes stopa v veljavo, kar je vrhunec desetih let mednarodnega prizadevanja za bojevanje proti vodilnim vzrokom za kršitev človekovih pravic po svetu,« je pisalo v obvestilu za tisk Združenih narodov, z datumom 12. februar 2002. Fakultativni protokol, ki ga je podpisalo 96 držav, »določa, da nihče, ki je mlajši od 18 let, ne sme biti vpoklican v redno vojsko, vladam pa nalaga obveznost, da dvignejo najnižjo starost prostovoljnega rekrutiranja na najmanj 16 let«. Ocenjujejo, da »na splošno pol milijona otrok služi v vladnih oboroženih in paravojaških silah ter oboroženih skupinah v 85 državah po svetu; od teh se jih več kot 300.000 aktivno bojuje v več kot 35 državah«. Kot piše na spletni strani tiskovne agencije Združenih narodov, so mnogo teh otrok ugrabili in »jih pretepejo ali pa ubijejo, če poskusijo pobegniti. Deklice so še posebej ranljive, saj jih pogosto spolno zlorabljajo.«

Zdravila in starejši

»Ljudje, ki so stari nad 60 let, v povprečju jemljejo tri različne vrste zdravil, kar je trikrat toliko kot mlajši bolniki,« piše v nemški reviji Der Spiegel. »Vendar pa se nevarnost medsebojnega vplivanja [zdravil], in zaradi tega stranskih učinkov, močno poveča s številom vzetih zdravil.« Še ena mogoča težava je ta, da »družinski zdravniki [. . .] pri starejših ljudeh pogosto ne upoštevajo zmanjšanega delovanja ledvic«. Posledica tega pa je, da se zdravila lahko nakopičijo v telesu. Tako »je primeren odmerek za 40-letnika lahko strup za 70-letnika«, pojasnjuje Der Spiegel. »Mnogi starejši ljudje vse skupaj še poslabšajo, ker pijejo premalo vode.« Sama dehidracija, še piše v poročilu, ima lahko stranske učinke, ki so podobni učinkom anestetikov, pomirjeval in zdravil za zniževanje krvnega tlaka. Simptomi so tudi zmedenost, prividi in napadi vrtoglavice, katere pa pogosto enostavno pripišejo starosti.

Smrtonosen ekstazi

Devet od desetih ljudi, ki obiskujejo celonočne plese, imenovane rejvi, uživa drogo, ki temelji na amfetaminih, znano kot ekstazi, poroča španski časopis El País. Nedavno sta v Španiji umrla dva fanta zaradi prevelikega odmerka ekstazija na rejvu. »Nenehno so nam ponujali drogo,« se spominja prijatelj umrlih. Zakaj mladi jemljejo drogo? Zaradi pritiska sovrstnikov ter začasnega občutka enakovrednosti in samospoštovanja, ki ga povzroči ekstazi. Mladi pogosto mešajo ekstazi z drogami, kot sta hašiš in kokain, ali z alkoholom – vsi ti zvišajo ekstazijeve nevarne stranske učinke. Poleg izgube spomina in depresije lahko ekstazi povzroči ‚težave z dihanjem, možganske krvavitve in celo smrt‘, svari španski Narodni program proti drogam.

Preklinjanje na delovnem mestu

V mnogih delovnih okoljih je preklinjanje postalo povsem vsakdanje, poroča montrealski The Gazette iz Kanade. Nekateri strokovnjaki trdijo, da preklinjanje poveča stres na delovnem mestu. Karen Harlos, profesorica za obnašanje v kolektivih na univerzi McGill, opaža: »Če je preklinjanje del negativnega kritiziranja, potem lahko pogubno učinkuje na produktivnost zaposlenih, njihovo samospoštovanje oziroma zdravje.« Na delovnem mestu »šef pogosto določi vzorec«, kateremu bodo drugi sledili, piše v časopisu. Če vas moti preklinjanje na delovnem mestu, The Gazette priporoča, da najprej pristopite »k osebi, za katero menite, da prestopa mejo sprejemljivega, in jo vljudno prosite, naj se v vaši navzočnosti ne izraža tako slikovito«.

Gospodinjsko delo je dobra telesna vaja

Ali je lahko sesanje, pomivanje oken in potiskanje otroškega vozička zdrava telesna vaja? Glede na nedavno raziskavo, ki so jo izvedli na queenslandski univerzi v Avstraliji, je odgovor da. Raziskovalci so sedem mater, ki so imele otroke, stare manj kot pet let, opremili s plinskimi analizatorji, s katerimi so izmerili, koliko kisika vdihnejo med svojo dnevno rutino, je pojasnjeno v poročilu v The Canberra Times. Kot pravijo raziskovalci, »ugotovitve kažejo, da se nekatere naloge, povezane z gospodinjskimi dolžnostmi, izvajajo tako intenzivno, da prinašajo nekaj koristi tudi zdravju«. Profesorica Wendy Brown je ugotovila, da je »žensko gospodinjsko delo podobno zmernemu intenzivnemu gibanju, kot je hitra hoja, kolesarjenje ali plavanje«, piše v poročilu. »To je šele začetna raziskava,« je dejala Brownova, »toda žensk, ki so ves dan na nogah, prav gotovo ne moremo imeti za neaktivne.«

Riževe luščine ojačajo beton

»Raziskovalci napovedujejo revolucijo v gradbeni industriji,« piše v brazilskem Jornal da USP, zaradi »zgradb, ki so trajnejše ter bolj odporne proti vplivom vremena in okolja. To je mogoče zaradi novega betona, ki so ga razvili raziskovalci Gradbene šole na Univerzi São Paulo« v Braziliji. Znanstveniki so zmešali kremen, dobljen iz prahu riževih luščin, z običajnim betonom in dobili zelo fino, kvalitetno zmes. Pridobljen beton je manj porozen, bolj odporen na onesnaženje in vremenske razmere ter najmanj tri- do štirikrat močnejši od običajnega betona. Tako se lahko sedaj zmanjša obseg podpornih stebrov do 30 odstotkov, »vendar s primerljivo močjo, [in] rezultat bo: več prostora, lažje stavbe, krajši čas gradnje, manjši stroški gradbenih materialov in manj dela«, piše v Jornal da USP. Povsod po svetu na leto proizvedejo približno 80 milijonov ton riževih luščin, iz katerih dobijo 3,2 milijona ton kremena.