Želja po varnejšem nebu

SAMO nekaj tednov pred 11. 9. je Alex mislil, da je že skoraj obvladal strah pred letenjem. Ob vzletu potniškega letala iz Aten proti Bostonu je tega 42-letnega vodja za stike z javnostjo pričela grabiti rahla panika – srce mu je pričelo razbijati, dlani in čelo pa so se mu ovlažili.

Vendar je vedel, kaj storiti. Terapevt, ki si je prizadeval pomagati mu, da bi premagal strah pred letenjem, mu je rekel, naj globoko diha, si predstavlja prijeten prizor in močno stisne naslonjalo za roke, nato pa naj prijem štirikrat na minuto povsem popusti. Ko so ga turbulenca in strašljivi zvoki že skoraj premagali, se je v mislih preselil na mirno obalo ob jezeru. »Imel sem občutek, da dobro napredujem,« je dejal Alex.

Milijone letalskih potnikov je bilo strah letenja. Mnogi so v zadnjih letih po prigovarjanju svojih domačih, delodajalcev in letalskih družb, ki so jih želeli navesti k letenju, pričeli obiskovati tečaje premagovanja strahu pred letenjem. Večini potnikov so ti tečaji koristili; mnoge klinike so se ponašale, da imajo tudi do 90-odstotni uspeh.

Toda 11. 9. se je vse spremenilo. Alex je takoj nehal obiskovati tečaj. Na razočaranje svojega delodajalca je tudi odpovedal načrtovani polet na sestanek z zelo pomembno bodočo stranko. »Moj strah pred letenjem skupaj s terorističnimi napadi,« je rekel Alex,  »so presegli moje zmožnosti. Na to me terapija ni pripravila.«

Varnost pod drobnogledom

Vznemirjeni letalski potniki opozarjajo še na to, da so bila rutinska vprašanja, ki se jih zastavi potnikom pred vstopom v letalo, postavljena ugrabiteljem 11. 9. Tam namreč vprašajo: »Ali vas je kdo, ki ga ne poznate, prosil, da na ta polet nesete kaj s seboj? Ali je bil kak predmet, ki ga imate s seboj na tem potovanju, nekaj časa brez vašega nadzora, odkar ste ga zapakirali?« Nedvomno so ugrabitelji odgovorili kakor večina ljudi: »Ne!« Tudi nekateri strokovnjaki za varnost menijo, da uspešno vkrcanje ugrabiteljev kaže, da za varnost letenja ni dovolj poskrbljeno. »Spremembe glede varnosti ni mogel sprožiti nihče oziroma nič,« je rekel Jim McKenna, nekdanji direktor Zveze za letalsko varnost. »Štiri ugrabljena in uničena letala ter na tisoče mrtvih bo morda zadostovalo, da se bo kaj spremenilo.«

Po teh smrtonosnih trčenjih je prišla pod drobnogled celotna varnost na letališčih in letalih. Generalni inšpektor na ministrstvu Združenih držav za promet, Kenneth M. Mead, je na kongresnem zaslišanju dejal: »Kljub dosedanjim in novim varnostnim ukrepom so še vedno strah zbujajoče varnostne vrzeli in nekatere [. . .] pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti.« Kaj je bilo storjeno, da bi te vrzeli odpravili?

S pregledi nad mogoče nevarnosti

Ko so višjo varnostnico na enem večjih letališč ZDA vprašali, ali jo je strah leteti, je brez omahovanja odgovorila: »Ne, ker verjamem v CAPS.« Mislila je na računalniški sistem (Computer Assisted Passenger Screening), ki letalskemu podjetju omogoča, da evidentira vsako prodano vozovnico. Sistem pokaže, ali je bila vozovnica kupljena na letališki blagajni, pri  potovalni agenciji ali po internetu. Zapiše tudi podatke, kot je denimo ta, ali potnik leti sam ali z družinskimi člani oziroma z drugimi spremljevalci, ter podrobnosti o kakršnem koli znanem kriminalnem dejanju ali neprimernem vedenju do letalske družbe, njenega osebja ali lastnine.

Vedno, ko se potnik na letališču prijavi za polet, se te informacije preveri in doda nove, tudi o tem, kako se je posameznik odzval na vprašanja pri pregledu. Podrobnosti zbranih podatkov ter njihova obdelava in metode jemanja podatkov oziroma profiliranje so ena najbolj varovanih skrivnosti letališča. Po svetu uporabljajo različne vrste sistemov, podobne CAPS-u, in nekateri so neposredno povezani z drugimi vladnimi in mednarodnimi policijskimi institucijami, kot je denimo Interpol. Na mnogih evropskih letališčih imajo sistem pregledovanja potnih listov, ki omogoča evidentiranje in spremljanje potnikovih poletov in gibanja iz ene države v drugo.

To zbiranje podatkov temelji na predpostavki, da so lahko posamezniki z zlimi nameni večja nevarnost kakor predmeti, kot sta denimo osebna in oddana prtljaga. Da bi še povečali varnost na letališču, že sedaj uporabljajo različne naprave, ki se sicer rabijo za zbiranje statističnih podatkov v biologiji, in pametne kartice, ali pa o uporabi teh še razmišljajo.

Drug dejavnik, ki je poleg jemanja podatkov o potnikih še močno povezan z letališko varnostjo, je skrb za to, da se prepreči, da bi na letalo prišli nevarni predmeti in snovi. Rentgensko pregledovanje ima svoje meje. Letališko varnostno osebje zelo težko ostane dolgo časa pozorno, saj je gledanje nejasnih rentgenskih posnetkov prtljage, ki jim potuje pred očmi, precej dolgočasno. Obenem pa magnetometri vedno znova dajejo lažni alarm, sprožijo se ob hišnih ključih, izgubljenem drobižu in pasnih zaponkah.

Strožja zakonodaja

Vlade so se za odpravo takšnih pomanjkljivosti odzvale z zakonodajo, ki poostruje letališke varnostne ukrepe. V Združenih državah to pomeni, da bodo do konca leta 2002 poskrbeli za dosledno natovarjanje prtljage le tistih potnikov, ki bodo na letalu, izpopolnili pa bodo tudi preiskovanje osebne prtljage in pregledovanje oddane prtljage zaradi nevarnosti vnosa razstreliv. Nameravajo tudi ojačati in zaščititi vrata pilotove kabine. Posadke letal dodatno usposabljajo za ravnanje v krizi. Oboroženi zvezni policisti, ki posredujejo ob ugrabitvah letal, so tudi na potniških poletih.

V tednih in mesecih po 11. 9. so na mnogih letališčih po svetu opravljali hitri ročni pregled potnikov, ročno pa so pregledali tudi njihovo prtljago. Nekatere so skupaj z njihovo osebno prtljago tako pregledali dvakrat. Tovrstni varnostni ukrepi so evropskim potnikom že poznani, saj so jim bili marsikje priča v 1970-ih letih, ko so ugrabitve dosegle vrhunec. Danes potnikom  ni dovoljeno nesti na letalo nobenih ostrih predmetov. Skozi kontrolna mesta lahko gredo samo potniki z veljavnimi vozovnicami. Mnogi so se privadili na dolge prijavne vrste in navzočnost oboroženih pripadnikov vojske v letaliških terminalih.

Posebna pozornost vzdrževanju

Zamislite si naslednji, vse preveč vsakdanji prizor: Potnik gre skozi kontrolna mesta na letališču in končno obstane pred vrati, kjer čaka na poziv letališkega uslužbenca za vstop. »Ali ste slišali?« reče potnik v sivi poslovni obleki ob njem. »Tehnična ovira.« Zavije z očmi in doda: »Upam, da ne bomo vzleteli brez motorja!«

Toda večina potnikov se ne zaveda, da imajo letalske družbe stroge in natančne sisteme pregledovanja. Zatem ko skrbno preverijo kontrolno knjigo tehničnih podatkov letala, določijo, ali so potrebna popravila. Letalske družbe pravzaprav zahtevajo, da se v natančno določenih časovnih presledkih opravi generalni pregled letala in njegovih motorjev, in to se pri letalu, tudi če z njim nikoli ni bilo nobenih težav, opravlja mnogo bolj pogosto kakor pri povprečnem avtomobilu.

Neki nadzornik vzdrževalcev pri večji letalski družbi pritrjuje. »V skoraj 15 letih v tem poslu,« pravi, »nisem nikoli srečal, opazil ali govoril z vzdrževalcem, ki varnosti ne bi jemal zelo resno. Navsezadnje z letalom, s katerim ti zaposleni delajo, letijo tudi njihovi prijatelji in družinski člani, zato ne tvegajo po neumnem.«

Letalski tehniki in vzdrževalci imajo velikansko osebno odgovornost. Eden se spominja: »Nikoli ne bom pozabil noči, ko smo v Sioux Cityju v Iowi izgubili DC-10. Takrat sem delal  kot letalski tehnik in moja naloga je bila pregledovanje in odpravljanje manjših napak v repnem delu iste vrste letala. Imeli smo še zelo malo podatkov o tem, kaj je pravzaprav bilo narobe z letalom, ki je strmoglavilo. Spominjam se, kako skrbno sem delal tisto noč in se spraševal: ‚Kaj se je zgodilo s tistim letalom? Ali je kdo morda spregledal kaj, kar bi lahko jaz sedaj odkril in tako preprečil, da bi se takšna tragedija ponovila? Ali sem naredil vse točno tako, kot naj bi?‘ Tisti večer sem v repu preživel veliko časa, ga pregledoval in razmišljal.«

Letalski tehniki se nenehno izpopolnjujejo na vseh področjih svojega dela, tako glede rutinskih del kot tudi zelo zapletenih pregledov ter veščega odkrivanja in odpravljanja napak. Tečaje se za posadko vsako leto posodobi, saj skušajo obravnavati vsakršne možne razmere, s katerimi bi se lahko srečali, od vsakodnevnih do izrednih.

Po letalski nesreči zbrane podatke analizirajo in vnesejo v simulator. Preizkusni piloti in letalski inženirji skušajo s pomočjo simulatorja ugotoviti, kaj bi še lahko storili, da bi se posadke v prihodnje bolje spoprijele s podobnimi težavami. Zatem glede tega organizirajo izobraževalni program, v katerem posadke določno poučijo, kako ravnati. Takšne preiskave tudi  navajajo k temu, da se naredijo spremembe na samem prevoznem sredstvu in njegovih sestavnih delih, v upanju, da bodo napake res v pouk in se jih zato lahko omeji.

Vzdrževalec na koncu pravi: »Vsem je rečeno, da ‚varnost ni stvar naključja, temveč jo je treba načrtovati‘.«

Ponovno v zraku

Alex se je po štirih mesecih, ko ni letel, odločil, da je prišel čas, da premaga svojo fobijo. Očitno ga ni motilo, da so bili na bostonskem Logan International Airportu tudi policisti in člani državne garde. Prav tako ga niso vznemirjale dolge vrste za prijavo in ročno pregledovanje njegovih kovčkov.

Alexu je vse to zagotavljalo, da se mu je uresničila želja po varnejšem nebu. Še vedno ga oblije rahel pot in srce mu prične hitreje biti. Toda ko spravlja ročno pregledano osebno prtljago v stropni prtljažnik, pravi: »Zdaj se počutim mnogo bolje.«

[Okvir/slika na strani 5]

Dejstva o letenju

Po ocenah se letenja boji kar vsak peti letalski potnik. Vendar vsi ti ne mislijo, da ni varno leteti. Njihove bojazni pogosto izvirajo iz drugih fobij, kot je denimo strah pred višino ali prostorom, kjer je veliko ljudi.

[Tabela na strani 8]

KOLIKŠNA JE VERJETNOST, DA SE ZGODI SMRTNA NESREČA?

v 1 letu v življenju

1 proti: 1 proti:

Motorno vozilo 6212 81

Umor 15.104 197

Stroji 265.000 3500

Strmoglavljenje letala 390.000 5100

Utopitev v kopalni kadi 802.000 10.500

Strupene živali, rastline 4,2 milijona 55.900

Strela 4,3 milijona 56.000

[Vir slike]

Vir: National Safety Council

[Slika na strani 6]

Poostreni varnostni ukrepi na letališču

[Vir slike]

AP Photo/Joel Page

[Slika na strani 7]

Profiliranje in kontrolni pregled potnikov

[Slika na strani 7]

Izpopolnjeno vzdrževanje

[Slika na strani 8]

Piloti so izurjeni profesionalci