Otroški športi – nova epidemija nasilja

▪ Skupina srednješolcev se zbere, da bi odigrali tekmo ameriškega nogometa. Ta se konča z bučnim pretepom. Po podaljšku, ki se sklene z zmagovalnim dotikom žoge s tlemi, več kot 100 staršev, trenerjev in igralcev kriči in se tepe s pestmi.

▪ Skupina zgodnjih najstnikov igra ameriški nogomet, v katerem sodelujejo fantje in dekleta. Ko desetletnemu igralcu žoga uide, ga trener vrže na tla in mu pri tem zlomi obe roki.

▪ Trener ekipe Mlajše mladinske bejzbolske lige iz igre izloči igralca. Fantov oče grozi trenerju, da ga bo ubil, in je obsojen na 45 dni zapora.

▪ Med treningom otroškega hokeja na ledu se očeta spreta zaradi pravil igre. Prvi do smrti pretepe drugega pred očmi njegovih treh otrok.

TAKŠNA zastrašujoča poročila so postala zaskrbljujoče običajna. Zdi se, da se na drsališčih ter športnih in otroških igriščih širi nova epidemija nasilja. To je nasilje staršev in trenerjev, ki bi se raje prepirali, kot pa bili poraženi. Jeffrey Leslie, predsednik Atletskega združenja Jupiter-Tequesta (Florida), pravi:  »Videl sem starše, kako kričijo na svoje otroke, kako pretirano pritiskajo nanje, da bi uspeli; otroke, ki se pretepajo na tekmah, k čemur jih spodbujajo njihovi starši; otroke, ki jočejo na metalčevem dvignjenem delu igrišča, ker so jih starši spravili [. . .] v zadrego.« Dodaja: »Nič ni hujšega od tega, da športne dejavnosti mladih zvabijo na dan to, kar je pri starših najslabše.« Nekatere skupnosti so, da bi zaščitile otroke pred takšnim nasiljem, morale odločno ukrepati in nekaterim staršem prepovedati, da so navzoči na športnih prireditvah, na katerih sodelujejo njihovi otroci.

Kaj je povzročila ta epidemija besa? »To sramotno obnašanje vse več odraslih,« pravi Fred Engh, ustanovitelj in predsednik Državne zveze za šport mladih, ki ima sedež na Floridi, »blati šport mladih, zastruplja zabavo in prenaša grda sporočila milijonom otrok.«

Zmagati za vsako ceno

Zdi se, da je glavni razlog za ta problem to, da nekateri starši želijo videti, kako njihovi otroci premagajo druge otroke in za vsako ceno zmagajo. Predstavnica kanadskega Inštituta za preprečevanje zlorabe otrok pravi: »Ko zmaga pomeni vse, ko moč pomeni vse, se ustvari okolje, v katerem ranljivi ljudje trpijo. In ranljivi ljudje v teh športih so otroci.« Uradnik Združenja za telesno in zdravstveno vzgojo v Ontariu v Kanadi opaža, da imajo lahko otroci, ki so izpostavljeni takšnim pritiskom, »v mladosti psihološke težave. In ko odrastejo, se [morda] težko spoprimejo z neuspehom.«

Ni presenetljivo, da se bes staršev in preveč vnetih trenerjev pogosto prenese na mlade športnike. Med neko dekliško odbojkarsko tekmo so igralke sedemkrat napadle sodnike. Dekle, ki so jo izločili iz teniške igre, se je na to odzvalo z vandalskim napadom na sodnikov avtomobil. Ko so srednješolskemu rokoborcu dosodili prekršek, je s čelom udaril ob čelo sodnika, zaradi česar je ta omedlel. »Včasih [je bil] šport mladih edinstveni pristan športnega vedenja,« pravi Darrell Burnett, otroški klinični psiholog in športni psiholog za mlade. »Nič več. To zdaj ni več le igra.«

Kaj starši lahko naredijo

Starši bi si morali zapomniti, da otroci uživajo v športnih dejavnostih zaradi zabave in gibanja. Spreminjanje otroških športov v zelo stresno dejavnost in izpostavljanje otrok besednemu poniževanju ima obraten učinek od želenega in je neljubeče. V Bibliji piše: »Očetje, ne grenite svojih otrok.« (Efežanom 6:4, Ekumenska izdaja)

Kaj lahko roditelju pomaga ohraniti uravnovešenost glede tega? Najprej lahko pomaga to, da imate vedno v mislih, kako je bilo, ko ste vi bili mladi. Ali ste res lahko dosegali skoraj vrhunske rezultate? Ali je razumno, da od svojega sina ali hčere pričakujete kaj takšnega? Navsezadnje »so [. . .] otroci nežni«. (1. Mojzesova 33:13) Poleg tega skušajte ohraniti zdrav pogled na zmago in poraz. Biblija nenadzorovano rivalstvo imenuje »ničemurnost in lovljenje vetra«. (Propovednik 4:4)

Zanimivo je, da nekdanji igralec vodilne poklicne bejzbolske lige spodbuja starše, naj ohranijo pravilen pogled na zmago in poraz, naj se ne razjezijo, ko otrok ne igra dobro, in tudi naj ne bodo pretirano navdušeni, ko on ali ona zmaga. Starši naj zmagi ne pripisujejo največje pomembnosti, temveč naj se osredinijo na to, da otrok uživa v zabavi, in na koristi dobre telesne zdržljivosti.

Nekateri starši so tako sklenili, da organizirani otroški športi spodbujajo nezdrav tekmovalni  duh. Toda to ne pomeni, da se njihovi otroci ne smejo igrati z drugimi in pri tem uživati. Mnogi krščanski starši denimo spodbujajo svoje otroke, naj se igrajo s svojimi sočastilci na dvorišču ali v bližnjem parku. Tako imajo starši več nadzora nad otrokovo družbo. Družinski izleti so lahko nadaljnja priložnost za zdravo igro. Res je, da igra na dvorišču najverjetneje ne bo tako razburljiva kot sodelovanje v zmagovalni ekipi. Vendar nikoli ne pozabite, da v najboljšem primeru »urjenje telesa le malo koristi, nadvse koristna pa je pobožnost«. (1. Timoteju 4:8, EI) S takim uravnovešenim pogledom na šport lahko svojemu otroku preprečite, da bi postal žrtev nove epidemije nasilja.

[Slika na strani 15]

Šport bi moral biti zabava, in ne vir sporov