Pogled v svet

Spreminjanje smeti v zlato

Japonska rudarska družba je odkrila preprosto in dobičkonosnejšo metodo pridobivanja dragocenih kovin. Podjetje za plavžarstvo in rafiniranje v prefekturi Akita ne zapravlja veliko časa in denarja za iskanje rude, temveč topi ostanke odvrženih mobilnih telefonov in računalnikov ter tako pridobiva dragocene kovine, piše v tokijskem časopisu IHT Asahi Shimbun. Kot je dejal predsednik podjetja, »se iz ene tone odvrženih mobilnih telefonov – brez baterij – lahko pridobi nekaj sto gramov zlata«. V primerjavi s tradicionalnimi metodami kopanja je lahko tonski donos tega »velemestnega rudnika« približno desetkrat večji, kot pa je donos iz rude. Še več, za zamenjavo proizvodne opreme niso bila potrebna dodatna vlaganja, kajti pridobivanje zlata iz mobilnih telefonov se ne razlikuje dosti od pridobivanja kovin iz rude.

 Lame na straži

Severnoameriški rejci za varovanje svojih ovc uporabljajo lame. Kot piše v kanadskem The Globe and Mailu se lame »močno navežejo na druge živali, s katerimi so skupaj«. Svojo čredo bojevito varujejo, tako da se oglašajo z opozorilnimi klici, zbirajo ovce, odganjajo vsiljivce in brcajo ali udarjajo proti plenilcem. Nekateri rejci imajo lame celo raje, kot pse čuvaje, ker so sorazmerno poceni nakup. Poleg tega, piše v časopisu, »se lame pasejo in spijo z ovcami, zato ni dodatnih stroškov za njihovo nego, prav tako pa lahko tudi za več let nadživijo priljubljene pasme psov čuvajev«. Neki kanadski rejec ovc, ki ima lame, je takole opisal prednosti: »Nič vas ne stanejo [. . .] [in] ne lajajo.«

Naravno hladilo

V Nemčiji je raziskovalna skupina odkrila naravno kemično snov, ki ima 35-krat bolj hladilen učinek kot mentol, a nima okusa po njem. Kemično snov, ki je naravna sestavina piva in viskija, so odkrili v nemškem Raziskovalnem središču za kemijo živil v Garchingu, predmestju Münchna. V reviji New Scientist citirajo Thomasa Hofmanna, direktorja raziskovalne skupine, ki je dejal: »To bi lahko dalo ledeno hladen, svež okus številnim izdelkom, med drugim pivu, ustekleničeni vodi, osvežilnim napitkom iz citrusov, čokoladi in sladicam.« In ker ta snov v koncentraciji, ki je 250-krat nižja kot pri mentolu, na koži učinkuje hladilno, bi lahko prispevala k mikavnosti lepotil ali losjonov za kožo.

Gnojilo in supermikrobi

»Po vsej Evropi so polja onesnažena z nevarno visokimi količinami antibiotikov, katere dobi rejna živina,« piše v reviji New Scientist. V Evropski uniji in Združenih državah rejna živina vsako leto dobi več kot 10.000 ton antibiotikov, da bi se s tem pospešilo njihovo rast in preprečilo bolezni. »Nedavna raziskava pa je pokazala neposredno povezavo med povečano rabo teh zdravil za rejno živino in pojavnostjo mikroorganizmov, ki so odporni proti antibiotikom in okužujejo ljudi,« piše v reviji. »Zdravila, ki so v gnojilu, katero raztrosijo po poljih, lahko pridejo v našo hrano in vodo, [. . .] [in] se kopičijo v pridelke, katere potem pojemo,« piše v New Scientistu.

Stari starši za »posvojitev«

Nekaj družin v Španiji je uredilo vse potrebno za »posvojitev« 66 starejših ljudi, ki nimajo sorodnikov, poroča španski časopis El País. »Namen tega programa [. . .] je ponuditi tistim, ki ne morejo več živeti sami, še eno možnost razen doma za starejše,« piše v časopisu. Med kandidati, ki želijo sprejeti starejše ljudi, so poročeni pari v svojih petdesetih letih, ki želijo živeti s starejšim človekom. Družine z majhnimi otroki pravijo, da bi v svojem domu radi imeli starega starša. Čeprav družine, ki posvojijo starejšega človeka, prejmejo denarno pomoč, »pa tisto, kar jih resnično motivira, ni denar«, pojasnjuje generalna direktorica programa, Marisa Muñoz - Caballero. »Če bi bila motivacija denar, bi se kmalu naveličali, saj je skrb za starejše ljudi težka naloga.«

Nasilje za domačimi vrati po Evropi

»Vsaka peta evropska ženska v svojem življenju kdaj doživi nasilje svojega partnerja,« je dejala Anna Diamantopoulou, evropska komisarka za zaposlitev in družbene zadeve. Na Ministrski konferenci o nasilju nad ženskami, ki je potekala v Španiji na začetku letošnjega leta, je Diamantopoulouova dejala: »Globalno gledano je večja verjetnost, da bodo ženske, stare med 15 in 44 let, pohabljene ali pa bodo umrle zaradi nasilja moških kot pa zaradi raka, malarije, nesreč na cestah ali vojne skupaj.« V Veliki Britaniji »zaradi nasilja za domačimi vrati vsake tri dni umre ena ženska«, medtem ko »so na Irskem za več kot polovico umorov žensk odgovorni njihovi partnerji ali možje«. In v Avstriji, poroča francoski dnevnik Le Monde, »polovica vseh razvez temelji na pritožbah žena zaradi slabega ravnanja njihovih soprogov«.

Preprečiti utopitev otrok

V 26 najbogatejših državah sveta je utopitev drugi najpogostejši vzrok smrti med otroki, starimi do 14 let, poroča BMJ (prej British Medical Journal). Kot je pisalo v reviji, »se dojenčki najpogosteje utopijo doma (običajno v kopalni kadi); otroci, ki so shodili, v vodah blizu doma, na primer v bazenih ali ribnikih; in starejši otroci v vodah v naravi, kot so jezera in reke«. Da bi preprečili takšne nesreče, strokovnjaki priporočajo naslednje: nenehno nadzirajte dojenčke v kopalni kadi ali okoli vode zunaj doma; ribnik na vrtu ali bazen zavarujte z ograjo, ki onemogoča dostop iz hiše; otrokom ne dovolite, da bi plavali sami ali v odročnih predelih; naučite se tehnik oživljanja.

Zgodnja puberteta

»Puberteta se pričenja še prej,« poroča nemški časopis Berliner Zeitung. Nič več ni neobičajno, da se otroštvo konča, vsaj biološko, ko so otroci stari med 10 in 12 leti ali celo prej. Raziskovalci po svetu so opazili to dogajanje, a niso prepričani o razlogih zanj. Kot možnosti se omenjata izboljšana prehrana in manj infekcijskih bolezni. Drugi dolžijo okoljske strupe, še posebej snovi, ki imajo podobne učinke kot ženski hormon estrogen. Kar koli je že razlog, lahko zgodnja spolna zrelost vodi v zgodnjo spolnost. »Od igranja v peskovniku do prve spolne izkušnje pogosto mine le nekaj let,« piše v časopisu.

Jeza vas lahko ubije

»Vzkipljivi ljudje so dovzetnejši za možgansko kap,« piše v španskem časopisu Diario Médico. Zdravniki so agresivno vedenje dolgo povezovali s povečanim tveganjem žilnih obolenj. Nedavni izsledki pa so pokazali, da takšno vedenje poveča tudi nevarnost možganske kapi. Raziskava 14.000 odraslih je pokazala, da je bila nevarnost kapi za tiste, ki so jezljivi in stari manj kot 60 let, trikrat večja. Zakaj? Zdi se, da lahko jeza »pospeši« dvig krvnega tlaka, krčenje žil in pojav krvnih strdkov, ki »lahko sčasoma vplivajo na pretok krvi v možganih«, piše v poročilu.