Ognjeno operjeni plesalci

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ KENIJE

TISOČE glasov. Nepretrgano in divje oglašanje odmeva po površju samotnega jezera. Na tisoče rožnatih ptic brede po bleščeči se, smaragdno zeleni vodi. Nebo je polno njihovih elegantnih jat. Ko se obračajo in krožijo nad vodo, s svojimi dolgimi vitkimi perutmi mahajo po zraku in tako razkrivajo svetleče temno rdeče zaplate. Jata ptic, ki odseva sijoče barve, je osupljiva! To je najverjetneje največji ptičji čudež na Zemlji – rožnati plamenci afriškega Velikega tektonskega jarka.

Dolgonoga eleganca

Plamenec je že od nekdaj cenjen zaradi svoje ljubke in nežne postave. Njegovo dolgovrato podobo so vklesali v kamen in jo je mogoče videti med egipčanskimi hieroglifi. Videz te ptice je tako nenavaden in občudovan, da so Egipčani gledali nanjo kot na utelešenje boga Ra. Plamenčev vitki ukrivljeni vrat in tanke graciozne noge so bile motiv zgodnjih jamskih upodobitev.

Danes je štiri vrste plamencev mogoče najti na področjih Afrike, Evrazije, Južne Amerike  in Karibskega otočja. Mali plamenec je najmanjši te vrste. Je čudovitih barv, s temno rožnatim perjem ter svetlo rdečimi nogami in kremplji. Veliki plamenec je dvakrat tolikšen kot mali in je visok do 140 centimetrov. Vsi plamenci imajo skupno značilnost – kljun, ki je na sredini rahlo ukrivljen in obrnjen navzdol ter tako ustvarja očarljivo obliko.

Ko ptica vzleti, ljubko prhuta s krili, z gibčnimi nogami pa teče po vodi, da dobi zagon, ki ga potrebuje za dvig proti nebu. Z dolgim vratom in naprej iztegnjeno glavo ter togo spuščenimi nogami si po nebu elegantno utira pot. Po ocenah v afriškem Velikem tektonskem jarku živi štiri milijone plamencev.

Nežna ptica, divje okolje

Številni plamenci v Tektonskem jarku živijo v nizu zares edinstvenih sodavih jezer. Voda je tako bogata z natrijevim karbonatom, da je na dotik oljnata in rahlo zapeče. Temperatura okoli tektonskih sodavih jezer se lahko dvigne tudi do 65 stopinj Celzija. Močan vonj po žveplu in slanici se dviga iz peneče se jezerske vode in nasičuje vroč zrak. Alkalnih sestavin in soli je v vodi toliko, da kristalizirajo in na obrežju oblikujejo skorjaste bele usedline.

Redke živali lahko živijo v tako jedki vodi. A nekatera drobcena bitja – mikroskopske modrozelene alge – tam preživijo. Vroče tropsko sonce segreje alkalne vode in ustvari popolne razmere za obsežno rast te alge. Alg je toliko, da voda v jezeru pozeleni. Ta veriga sodavih jezer, kot niz smaragdov v prefinjeni ogrlici, čudovito krasi doline in gore vzdolž Velikega tektonskega jarka.

 Prav nenavadno je, da lahko tako nežna žival, kot je plamenec, živi v tako divjem in neugodnem okolju. A njemu tukaj nič ne manjka. Njegove tanke noge so odporne na jedko vodo, prsti s plavalno kožico pa mu preprečujejo, da bi se pogreznil v mehko židko blato. Mali plamenec je edinstveno opremljen za življenje v tem neprijaznem okolju. V kljunu ima drobcena vlakna, ki lahko zadržijo in precedijo mikroorganizme, ki so v zgornji 5- do 7-centimetrski plasti vode. Ko se plamenec hrani, drži kljun tik pod vodno gladino obrnjen narobe in nazaj. Z jezikom zajame vodo, nato pa jo iztisne skozi nežna vlakna, ki vodo precedijo in zadržijo mikroskopske organizme.

Barvite ceremonije dvorjenja

Ko se jutranje sonce dvigne nad žadasto zeleno jezero, se zdi, kot da se je dvignila velikanska zavesa. Zlata svetloba odkrije velike jate plamencev, ki na površju jezera žarijo kot ognjeni plameni. Ptice so tesno druga ob drugi. Bahavo hodijo v  skupinah z iztegnjenimi vratovi, kljune pa obračajo sem in tja.

Ko skupine ptic v nasprotnih smereh korakajo ena mimo druge, se sončna svetloba odbija od njihovega prefinjenega perja in oblikuje mozaik kontrastnih senc škrlatne in rožnate barve. Ptice poskakujejo in plešejo ter široko razprostirajo krila in tako razkrivajo temno rdečo barvo perja svojih kril. Razkazujoč svoje močne barve tečejo po vodi in nato vzletijo, zatem pa spet pristanejo in ponovijo ritual. Plamenci so tako tesno skupaj, da posamezna ptica ne more vzleteti, ampak mora počakati, da najprej vzletijo tiste na robu jate. Z gaganjem in vznemirjenim oglašanjem ustvarijo oglušujoč hrup.

Ptice se nato pod okriljem noči nenadoma množično dvignejo v zrak in odletijo. Letijo v dolgih linijah ali v obliki črke V in preletijo na stotine kilometrov, dokler ne dosežejo svojega cilja – sodavo jezero, ki je nadvse primerno za gnezdenje in vzgajanje mladičev. Nenavadno je, da je to preseljevanje plamencev sočasno s tistim na drugih sodavih jezerih Tektonskega jarka.

Iz grde v lepo ptico

Plamenci raje gradijo svoja gnezda na jezerih, ki so bolj oddaljena in nedostopna. Ta osamljenost je pomembna, ker je gnezditvena kolonija zelo občutljiva. Če jo kaj zmoti, lahko ptičji starši zapustijo jajca in se nikoli ne vrnejo.

Gnezditvena kolonija je nadvse živahna. Ptičji starši z velikim navdušenjem pričnejo graditi. Z upogibanjem svojih dolgih vratov zbirajo blato, ptičje iztrebke in nekaj perja, da oblikujejo stožčast kup, visok okoli 40 centimetrov. Na vrhu je rahlo udrt, kar preprečuje dostop plitve alkalne vode do samo enega jajca. Kmalu se prične izlegati na stotisoče mladičkov. Številni ptičji starši letajo iz gnezdišča in se vračajo nazaj, zaposleni z izčrpavajočim delom hranjenja in skrbi za svoje lačne mladičke.

Ko so mladički dovolj stari, da lahko hodijo, jih starši nenadoma zapustijo in odletijo na drugo stran jezera, kjer so modro zelene alge obilnejše in jih je tudi več. Tukaj se lahko nahranijo in obnovijo svojo energijo, saj so stran od svojih zahtevnih mladičev. Nekaj odraslih ptic, ki so ostale, zbere velik zarod mladičev v vzgajališče. Odrasli negovalci budno vodijo mladiče preko slanih izsušenih tal, dokler ti niso zopet pri svojih starših. Presenetljivo je, kako v vsej tej zmedi ptičji starši prepoznajo svojega mladička in še naprej skrbijo zanj.

Mladički so nespretni in kaj malo podobni svojim veličastnim staršem. Imajo kratke noge in vrat, kljun je raven in perje je enakomerno bele barve. Čez nekaj časa jim njihove kratke noge pričnejo rasti, vrat se jim prične daljšati in kriviti, kljun pa se jim obrača navzdol in tako dobivajo prefinjeno ukrivljeno obliko, ki je značilna za plamence. Preden nespretni mladiček postane čudovit ognjeno operjen plamenec, mine okoli dve do tri leta. Nato se združi s svojim partnerjem in pridruži velikim rožnatim jatam plamencev, ki so tako očarljivo dopolnilo sodavim jezerom Tektonskega jarka.

Plamenčeva milina in lepota sta osupljiv primer inteligentnega oblikovanja. Opazovanje te ljubke živali v divjini razveseljuje naši čutili za vid in sluh. Še več, jača naše cenjenje in ljubezen do njenega čudovitega Stvarnika, Boga Jehova.

[Slika na strani 17]

Velika plamenca

[Slika na strani 17]

Mali plamenci

[Slika na strani 18]

Mladički so kaj malo podobnim svojim veličastnim staršem